Plečnikova cerkev na Barju ima novo izvirno kritino

Plečnikovo cerkev na Barju je zob časa dobro načel. Še posebno njeno najbolj izpostavljeno površino, sedemdeset let staro kritino in strešno konstrukcijo. Zato je bilo nujno odločno in strokovno ukrepanje. Nadaljnje poglabljanje poškodb kritine in strešnih konstrukcij bi neposredno ogrozilo obstoj cerkvene ladje in opremo cerkvenega prostora.


Arhitekturne mojstrovine so temeljni kamni narodove kulture in bedijo v bistvu narodove identitete, dajejo polet njegovemu razvoju in obstoju. Država Slovenija ima v tem smislu odgovorno poslanstvo. Med njenimi kulturnimi zakladi je na najopaznejšem mestu arhitekturna zapuščina arhitekta Jožeta Plečnika.

Ponos, občutje vzvišenosti in veselje, ki nas preveva ob doživljanju in predstavljanju Plečnikove arhitekture, se spopada z odgovornostjo za njeno vsakodnevno vzdrževanje in verodostojno trajno ohranjanje. Plečnik je s svojim opusom prešel meje in postal eden najpomembnejših arhitektov moderne svetovne arhitekture. Prav zato je naša odgovornost do njegove zapuščine in z njo do slovenske in svetovne kulture tako pomembna.

Zahtevna naloga

Ohranjanje avtentične arhitekturne podobe arhitekturnih spomenikov zahteva pretanjen strokovni posluh, spretno roko izvajalca pa tudi moralno in materialno podporo družbe. Obnove objektov, njihovih gradbenih sklopov in detajlov so zaradi oddaljenosti časa njihovega nastanka vselej zelo zahtevne. Številne obrti in izvedbene manire so opuščene, znanja utopljena v pozabo, njihova sistemska revitalizacija pa le utopična želja. Zato so obnove arhitekturnih spomenikov odvisne od posebej izurjenih posameznikov in pogosto od improvizacij, katerih rezultati so lahko negotovi in dragi.

Tako se nam ne dogaja prav pogosto, da bi uspešno izvedli obnovo objektov in z detajli izpolnili likovne in materialne zahteve ter hkrati vzpostavili sistem za redno vzdrževanje arhitekturnih spomenikov.

V zahtevnem primeru, obnovi v uvodu omenjene izvirne Plečnikove kritine na Cerkvi Svetega Mihaela na Barju pa lahko pritrdimo prav temu. Plečnikova prepoznavna kritina, ki na njemu lasten način organsko zaključuje njegove stavbne fasade v urbanem in naravnem prostoru, je na Barju od letošnjega poletja uspešno obnovljena, dana so poroštva za kakovost in vzpostavljen sistem za redno vzdrževanje.

Zavod za varstvo kulturne dediščine RS je imel pri izboru izvajalca srečno roko. K sodelovanju je povabil podjetje Bramac strešni sistemi iz Dobruške vasi, ki se je pionirsko izkazalo pri obnovi dveh Plečnikovih kritin. Pri obnovi Cerkve sv. Florijana v Srpenici in Cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda za Bežigradom.

Do okolja prijazen beton

Prav je, da predstavimo tudi povezavo, ki združuje Plečnikove strešnike z Bramacovim proizvodnim programom. Oba izhajata iz istega materiala. Plečnikovi strešniki so odliti v betonu, ki je velikemu arhitektu omogočal, da je z njimi dosegel želen tehnološki učinek in bogato likovno izpoved. Bramac, ki nadaljuje tradicijo izvedbe streh v betonu, je s Plečnikovo kritino svoj proizvodni program obogatil s kulturnim poslanstvom. Liti beton je material, v katerem je Plečnik prepoznal možnosti oblikovanja in dimenzioniranja dežju in vetru uglašenih elementov ter jih po vzoru videnih grških in rimskih valovitih strešnih kamnitih elementov prenesel in preoblikoval na svoji kritini. Beton kot material za izvedbo strešnih elementov je med vodilnimi strešnimi materiali najbolj ekološki. Njegova proizvodnja najmanj obremenjuje okolje, kritine so trpežne in zagotavljajo vso potrebno strešno varnost. Zato upravičeno pričakujemo, da bo tudi nova kritina dobro kljubovala vremenskim in atmosferskim obremenitvam in doživela častitljivo starost sedemdesetih let, ki jo je dočakala prva Plečnikova kritina na Cerkvi sv. Mihaela na Barju.

Plečnik je z betonskim strešnikom povzel motiv valovanja v kapni potezi, ki ga kot stik rok povezuje ročica ozkih pokrovnih stožčastih tromb. Valovanje kapne poteze se prenaša na strešno površino in zaključi v slemenu, ki ga je Plečnik oblikoval iz dveh elementov, prečnim valjastim slemenjakom, v katerega prehaja vbočen kvadrast slemenjak. Z njima oblikuje krepko valovito sleme, ki varuje streho in z njo objekt pred vetrom in ujmami. Povezava vseh strešnih elementov Plečnikove strehe je tehnično in likovno premišljena. Strešni sestav se na blagem, 15-stopinjskem naklonu izrazi kot mogočen in monumentalen arhitekturni element, ki daje fasadam velikega mojstra značilno prepoznavnost.

Obnova najzahtevnejših arhitekturnih detajlov je uspešna, ko nam uspe združiti nekdanja obrtna znanja z današnjimi metodami in sredstvi izvedbe. Ta uglasitev, ki povzema funkcionalne in tehnične zahteve ima veliko pomenov in se končno kaže v zelo pomembnem segmentu. V dostopni ceni izdelka in preprostem vzdrževanju.

Zgled

Bramacov »Plečnikov program« ima zanimiv začetek. Nastal je v času popotresne obnove baročne Cerkve sv. Florijana v Srpenici, na kateri so tudi Plečnikovi strešniki. Zamenjava poškodovane kritine, ki je ni na trgu, kar navadno spremlja visoka cena izdelka, je poseg postavila v negotovost. Vodja projekta je dal pobudo za javni poziv potencialnim izvajalcem Plečnikove kritine, na katerega se je odzval tudi Bramac iz Dobruške vasi, ki je edini zagotovil avtentično izvedbo, dostopno ceno in standarde trajnega vzdrževanja.

Novi strešniki so izdelani v kalupih in po načrtih, ki so pripravljeni po obstoječih Plečnikovih strešnikih. Gre za sestavljenko štirih osnovnih elementov: dolg valovito vbočen strešnik, pokrovna polkrožna stožčasta tromba ter v slemenu valjast in vbočen kvadrast slemenjak. Za vsakega od njih so izdelali model, v katerem strešniki dobijo svojo obliko. Strešniki so, tako kot v času gradnje cerkve, tudi danes izdelani ročno. Strešni elementi dobijo končno trdnost s sušenjem v sušilnih komorah ter na zunanjem skladišču.

Za uspešno obnovo Plečnikove strehe je takšno sodelovanje srečna okoliščina, za katero bi želeli, da postane model v podobnih praksah. Postopek priprave načrta in zamenjavo izvirne Plečnikove kritine na Cerkvi sv. Mihaela na Barju sta spremljala Restavratorski center ZVKD RS in Zavod za varstvo kulturne dediščine RS.