Tiskane izdaje
Ljubljana – Država namerava z novim zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom) podaljšati odločbe za uporabo frekvenc v pasu 900 MHz, na katerem operaterji zagotavljajo storitve mobilne telefonije (GSM in od lani UMTS). Imetnika večine teh frekvenc se z načrtom strinjata, konkurenti so ogorčeni.
Dovoljenja za uporabo frekvenčnega spektra 900 MHz se Telekomu Slovenije (Mobitelu) iztečejo aprila, Simobilu pa oktobra prihodnje leto. Tušmobil te frekvence lahko uporablja še do januarja 2016.
Izvirne koncesijske pogodbe in tudi vsi dozdajšnji področni zakoni so po zatrjevanju operaterjev omogočali podaljšanje. In novi ZEKom bi omogočil podaljšanje do 25. maja 2016, pred tem datumom pa bi Agencija za pošto in elektronske komunikacije izvedla razpis za razdelitev vseh frekvenčnih pasov. »Predlog po naši oceni pomeni minimalni higienski standard podaljšanja frekvenc in omogoča nemoteno delovanje uporabnikov teh frekvenc,« so prepričani v Simobilu. Ob tem zatrjujejo, da nikdar niso zahtevali brezplačnega podaljšanja frekvenc. Simobil je frekvence pridobil leta 1998 za takratnih 25 milijonov nemških mark in v podjetju so prepričani, da 15 let ni dolg amortizacijski rok.
Manjši operaterji in Boštjan Makarovič iz svetovalnega podjetja Aphaia menijo nasprotno. »Pravilo je, da se frekvence podeljujejo po jasnih kriterijih, na primer z dražbo,« poudarja Makarovič. Opozarja, da direktiva GSM, zaradi katere je sploh treba spremeniti ZEKom, naroča odpravo izkrivljanja konkurence. Ta je nastala, ker nimajo vsi operaterji frekvenc 900 MHz (T-2 ima le 2100 MHz) in ker je od lani mogoče na teh frekvencah ponujati tudi storitve UMTS/HSPA. »Zapisati v zakon, da je nekdo upravičen do (brezplačne) uporabe najbolj dragocenih frekvenc za mobilno telefonijo po izteku obdobja, za katero so bile dodeljene in plačane, pomeni očitno kršitev določb regulatornega okvira EU glede poštene konkurence in nediskriminacije. Prav tako pomeni zavestno podaljševanje izkrivljanja konkurence,« je kritičen Makarovič.
V Tušmobilu so prepričani, da država znova favorizira duopolni položaj in manjšima operaterjema jemlje možnost »v enakovrednem postopku konkurirati za prepotrebne dodatne frekvence«. Po mnenju Tušmobila predlog zakona krši stališče evropske komisije, da je dopusten samo nov razpis, prezira usmeritve evropskih direktiv in izkrivlja konkurenco. V Tušmobilu so zaradi tega tudi podali prijavo na komisijo za preprečevanje korupcije.
Podobno ostri so v T-2, kjer v predlogu zakona vidijo več kršitev evropskih direktiv in zato predlagajo črtanje zanje spornega 243. člena. Pojasnjujejo, da so pri Apeku že izrazili interes za dodelitev frekvenc 900 MHz po izteku odločb drugih operaterjev. »To bi nam omogočilo do štirikrat cenejšo gradnjo mobilnega omrežja v primerjavi s frekvencami 2100 MHz. Z odprtjem pasu 900 MHz za UMTS smo tudi izgubili tehnološko prednost te tehnologije,« so še zapisali.
