Tiskane izdaje
Suša, ki je letošnje leto zajela praktično celotno ozemlje Slovenije, že ima neposreden vpliv na razmere v kmetijstvu, gozdovih in vodnem režimu. Podobne sušne razmere so bile v Sloveniji zabeležene že v letih 2003 in 2006, ki se po meritvah ARSO uvrščata med najbolj sušni v zadnjih petdesetih letih.
Določanje obsega in stopnje poškodovanosti rastja je pomembno pri lajšanju posledic in oceni škode. Razmere na zemeljskem površju, še posebej na velikih površinah, je mogoče opazovati s tehnologijo daljinskega zaznavanja, najbolj učinkovito s satelitskimi posnetki, ki opazujejo površje v vidnem in infrardečem delu elektromagnetnega spektra. Tako imenovani večspektralni posnetki omogočajo izračun različnih spektralnih indeksov, kjer z izračunom razmerij med posameznimi kanali (valovnimi dolžinami) pridobimo nove informacije o površju. Poudarimo lahko določene geografske objekte ali lastnosti, določimo biofizikalne količine, ki na izvornih podatkih niso očitne. Med pomembnejše spektralne indekse sodijo vegetacijski indeksi, indeksi vlažnosti tal, indeksi stresa vegetacije, mineralni indeksi in podobno. Z njimi določamo stanje (zdravosti ali stresa) rastja in poljščin, tal, sprememb na vodnih površinah, iz njih nadalje lahko modeliramo požarno ogroženost in podobno.
Zapleten postopek
Spremljanje razmer v tleh in stanja rastja je zapleten postopek, ki zahteva večletno stalno opazovanje ter poznavanje delovanja in součinkovanja številnih dejavnikov in procesov v naravi. Neposredno opazovanje suše zgolj s podatki daljinskega zaznavanja je težavno. Prav tako celovito spremljanje suše ni mogoče le na podlagi agrometeoroloških talnih meritev, zaradi redke mreže talnih merilnih postaj ter zaradi velike krajevne spremenljivosti suše. Zato je zelo smiselno kombinirati satelitske meritve s točkovnimi meritvami tal, saj slednje zagotavljajo referenco na dejansko stanje tal, prve pa omogočajo posplošenje točkovnih meritev na velika območja.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Center odličnosti Vesolje-SI, bosta skupaj s partnerji z Univerze na Primorskem in Agencije RS za okolje v začetku leta 2013 začela izvajati projekt Automatic Recognition of Vegetation Parameters from Satellite Data and Ground Measurements for Drought Monitoring, ki ga financira slovenska vlada v okviru PECS programov Evropske vesoljske agencije (ESA). Cilj projekta je pripraviti prototip operativnega sistema za sprotno in stalno spremljanje sušnih razmer na območju Slovenije, upoštevaje terenske meritve, ki jih izvaja ARSO in informacije, ki jih je moč pridobiti iz različnih satelitskih sistemov.
Tudi preventiva
Rezultati projekta bodo omogočali tako sprotno opazovanje razmer kot napovedovanje suše in pravočasno ukrepanje za zmanjševanje posledic, uporabni pa bodo tudi pri načrtovanju preventivnih ukrepov znotraj različnih sektorjev. Zagotavljanje rednih in kakovostnih satelitskih podatkov, ki je ključnega pomena pri tem in podobnih projektih, bo zelo olajšal lasten satelit, ki ga razvija Center odličnosti Vesolje-SI.
Dr. Krištof Oštir, dr. Tatjana Veljanovski, dr. Žiga Kokalj, Peter Pehani, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Center odličnosti Vesolje-SI
