Posledice černobilske eksplozije za človeka morda koristne

Znanstveniki ugotavljajo, da bi s pomočjo črnih gliv, ki so zrasle v notranjosti nuklearnega reaktorja, lahko razvili zdravilo za zaščito pred sevanjem, tudi za bolnike z rakom.

Objavljeno
06. februar 2020 16.00
Posodobljeno
06. februar 2020 16.00
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
S. P.
S. P.
Pet let po najhujši jedrski eksploziji v zgodovini človeštva, leta 1991, so se na stenah černobilskega nuklearnega reaktorja, ki je bil preplavljen z žarki gama, razrasle črne glive. Na presenečenje vseh, da so v tako ekstremnih pogojih sploh uspevale, so mikroorganizme znanstveniki temeljito pregledali. Prišli so do zanimive ugotovitve. Poleg tega da glive niso izginile, jih je presenetilo to, da pravzaprav rastejo v smeri sevanja. Kot da bi jih to privlačilo in se z njim hranijo.

Kar je za človeka posebej zanimivo, je domneva znanstvenikov, da glive lahko škodljivo sevanje pretvorijo v človeku potencialno koristno energijo, med drugim tudi v električno. Črne glive bi po njihovih besedah lahko uporabili kot zaščito pred smrtonosnimi žarki. To bi bilo mogoče, če bi jih pretvorili v obliko zdravil.


 

image
Izdelava revulocionarnega zdravila bi rakavim bolnikom, ki se zdravijo z radiacijsko terapijo, inženirjem v jedrskih elektrarnah in letalskim pilotom zagotovila varnost pred vsakodnevnim absorbiranjem smrtonosnih žarkov. FOTO: Nasa
Zaščita tudi za rakave bolnike


Ključ za uspeh revolucionarnega dosežka se skriva v veliki količini melanina, pigmenta, ki koži daje barvo. Glivam omogoča vpijanje škodljivih žarkov in pretvorbo v kemično energijo. Če razložimo drugače: glive so na enak način, kot rastline pretvarjajo ogljikov dioksid in klorofil v kisik ter glukozo, v procesu fotosinteze posrkale smrtonosne žarke, ki jim omogočajo proizvajanje energije. Posebej omenjeni postopek, tj. radiosinteza, je pri znanstvenikih pritegnil največ zanimanja, saj lahko za seboj pusti veliko revolucionarnih posledic.
 
Kot poroča britanski Daily Mail, je eden izmed Nasinih znanstvenikov, ki izvajajo poskuse na glivi Cryptococcus neoformans, Kasthuri Venkateswaran s svojimi napovedmi zelo optimističen. Verjame, da »bi lahko s pridobitvijo te radiacijsko-absorbacijske energije, ki bi jo pretvorili v zdravilo, uporabili kot ščit pred nevarnimi žarki«.

Pravi, da bi lahko izdelava omenjenih zdravil bolnikom z rakom, ki se zdravijo z radiacijsko terapijo, inženirjem v jedrskih elektrarnah in letalskim pilotom zagotovila varnost pred vsakodnevnim absorbiranjem smrtonosnih žarkov.

Prav tako bi lahko energijo, ki jo glive pretvorijo iz sevanja, uporabili tudi za napajanje električnih aparatov. Nekateri omenjajo celo njihovo pomembno vlogo pri razvoju biotehnologije.