Požari v največjem tropskem mokrišču in jezera na Marsu

Dom jaguarjev v ognjenih zubljih

Gozdni požari pustošijo tudi v največjem tropskem mokrišču Pantanalu, raju biotske raznovrstnosti. Po podatkih revije Nature je zgorelo 2,3 milijona hektarov veliko območje. V tem delu Brazilije so stalnica požari, ki jih povzročijo strele, a praviloma močvirje ognju hitro vzame zalet. Letos pa je drugače, saj poročajo o najhujši suši v 47 letih, namerili so temperature, ki so presegale 40 stopinj Celzija.

Podnebni modeli kažejo, da še nismo videli najhujšega, saj bo območje postalo še bolj suho in vroče. To bi lahko pomenilo konec raznolikega ekosistema. Do zdaj so znanstveniki tam našteli več kot 580 vrst ptic, 271 rib, 174 sesalcev, 131 plazilcev in 57 dvoživk ter številne žuželke. Živali so bile žrtve zubljev, druge lakote. Na fotografiji je v požaru opečena samica jaguarja Amanaci (ime v jeziku staroselskega ljudstva Tupi pomeni boginja vode).



Veterinarka nevladne organizacije NEX Institute Daniela Gianni zaradi njenih polnih mlečnih žlez domneva, da je opekline tretje stopnje na tacah in trebuhu dobila, ko je reševala mladiče, sicer se jaguarji znajo skriti pred nevarnostjo. A našli so jo samo, prestrašeno, v zapuščenem kurniku. Je ena izmed štirih rešenih, vsaj en jaguar, na območju jih sicer živi okoli 600, je poginil. Veterinarji zdravijo Amanaci z matičnimi celicami. Čeprav se rane tudi zaradi eksperimentalnega zdravljenja lepo celijo, se v divjino verjetneje ne bo nikoli več vrnila. Zaradi poškodb se ne bo mogla braniti, hitro teči ali plezati po drevesih. Tako ji bo dom postal inštitut, v katerem zdaj živi 23 jaguarjev.



Preberite še: Več kot pol milijona ljudi v ZDA beži pred požari

Jezera pod ledom na Marsu

Evropski satelit Mars Express je pod ledom na Marsovem južnem polu odkril več jezerc tekoče vode. Že leta 2018 je pod 1,5 kilometra debelo plastjo ledu z radarjem zaznal večjo količino tekoče vode, nato so se lotili dodatnih analiz. Največje jezero meri približno 20 krat 30 kilometrov, v okolici so vsaj tri manjša, navajajo v študiji, objavljeni v reviji Nature Astronomy. Raziskovalci menijo, da je voda zelo slana, sicer pri tako nizkih temperaturah ne bi ostala tekoča. Temperature na površju južnega pola so okoli minus 113 stopinj Celzija. Z globino temperature sicer naraščajo. Kljub temu se nadejajo, da bi se ravno tam lahko skrivalo drobceno življenje.

Mars je bil po ugotovitvah znanstvenikov nekoč precej bolj podoben Zemlji. Zdaj je pust in mrzel kraj, kjer na površju ne more biti tekoče vode. A to odkritje odpira možnosti, da je v globini večji sistem jezer, ki so lahko stara več milijonov ali celo milijard let. Toda do njih priti bo zelo težka naloga. Tri manjša jezera ob velikem so italijanski raziskovalci pod vodstvom Sebastiana Emanuela Laura z rimske univerze Tre razbrali z več kot 100 radarskih posnetkov južnega pola, ki jih je satelit naredil v obdobju od 2010 do 2019. Mars Express kroži okoli sosednjega planeta že 17 let. Nekateri znanstveniki sicer dvomijo, da gre za tekočo vodo, ker na Marsu ni procesov, da bi segrevali notranjost planeta.



Jezera tekoče vode pod ledenimi ploskvami so tudi na Zemlji, denimo jezero Vostok na Antarktiki. Takšna jezera imajo edinstvene ekosisteme, astrobiologi jih s pridom raziskujejo, da bi lahko bolje razumeli, kako se življenje razvija v ekstremnih razmerah.

Preberite še: Vode ni na Marsu, morda pa je v njem
 

Podeljene Jesenkove nagrade

Na Biotehniški fakulteti so podelili Jesenkove nagrade za leto 2020. To so najvišje nagrade na področju biotehnike v Sloveniji. Jesenkovo nagrado za življenjsko delo je prejela prof. dr. Ines Mandić Mulec, Jesenkovo nagrado za najboljšega študenta doktorskega študija dr. Jernej Jevšenak, za najboljšo študentko magistrskega študija pa Eli Keržič, mag. inž. les. Prof. dr. Ines Mandić Mulec je, kakor so zapisali v obrazložitvi nagrade, predana predavateljica in raziskovalka ter tudi vodja študija mikrobiologije.

Na pedagoškem področju izstopa kot odlična mentorica, tako po številu kot kakovosti izdelkov njenih študentov, o čemer pričajo Prešernove nagrade in odličnost njenih doktorandov. Njeno raziskovalno delo na področju mikrobiologije zaznamujejo novi pristopi, ki ji omogočajo prodor v vrhunske raziskovalne revije, in mednarodna odmevnost. Na področju mikrobne ekologije je prva v Sloveniji preučevala sestavo in dinamiko mikrobnih združb v tleh Ljubljanskega barja, pozneje tudi v sedimentih in čistilnih napravah.
 

Cvetlice zaradi podnebnih sprememb spreminjajo barve

Zaradi podnebnih sprememb se morajo rastline in živali kar se da hitro prilagajati novim razmeram. Študija, ki jo povzemajo v reviji Science, kaže, da se je cvetje prilagodilo na višje temperature in tanjšo ozonsko plast s spreminjanjem pigmentov. Pigmenti v ultravijoličnem spektru so za človeško oko nevidni, so pa vidni za opraševalce, poleg tega delujejo kot sončna krema za cvetlice, je pojasnil avtor študije Matthew Koski z univerze Clemson. UV-žarki so lahko škodljivi za cvetni prah. Več kot imajo cvetni listi pigmenta, ki vpija ultravijolične žarke, manj škodljivega sevanja pride do občutljivih celic. Koski je že v prejšnjih študijah ugotovil, da imajo rastline, ki rastejo na višjih nadmorskih višinah ali bližje ekvatorju, več takšnega pigmenta, nato pa je začel raziskovati, ali tudi spreminjanje podnebja in atmosferske ozonske plasti vpliva na ta pigment.



Pregledali so zbirko rastlin iz Severne Amerike, Evrope in Avstralije iz leta 1941 in jih primerjali z današnjimi cvetlicami. Skupno so analizirali 1238 cvetlic 42 različnih vrst. Ugotovili so, kakor so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Current Biology, da se je v povprečju za kar dva odstotka na leto od leta 1941 do 2017 povečal delež pigmenta za vpijanje ultravijoličnih žarkov. Gre za znatno povečanje, ki pa se je razlikovalo od cvetlice do cvetlice. Seveda je zdaj vprašanje, kako to vpliva na opraševalce. Zaradi drugačne pigmentacije bi bile rastline lahko manj privlačne za opraševalce.   
                                                                               

Izmenjava posadk na ISS

S sojuzom bo iz Bajkonurja predvidoma 14. oktobra na šestmesečno odpravo na Mednarodno vesoljsko postajo odpotovala nova posadka, ki jo sestavljajo Nasina astronavtka Kate Rubins ter ruska kozmonavta Sergej Rižikov in Sergej Kud-Sverčkov. Za astronavtko je to drugi polet v vesolje. Med drugim bo z napravo Cold Atom Lab, v kateri lahko atome ohladijo še bližje absolutni ničli, kot je bilo to doslej mogoče na Zemlji, preučevala atome, ki bi jih uporabljali kvantni senzorji. Nadaljevala pa bo tudi preučevanje srčnožilnega sistema, s čimer se je ukvarjala že v odpravi leta 2016. Za Rižikova bo to drugi polet, za Kud-Sverčkova pa prvi.

Teden po njihovem prihodu se bodo od postaje poslovili Chris Cassidy, Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner, ki se bodo na trdna tla vrnili 21. oktobra 2020. Trojica je na postaji maja sprejela kolega, ki sta pripotovala z novim, še testnim dragonom. Spacexov novi vesoljski taksi zdaj čaka prvi operativni polet. Zadnji dan oktobra bodo z njim s Floride v vesolje odpotovali trije ameriški astronavti Michael Hopkins, Victor Glover, Shannon Walker in japonski astronavt Soiči Noguči.

Preberite še: Astronavta in testni dragon uspešno pristali v Mehiškem zalivu

V ponedeljek ponoči so sicer trenutno ekipo prebudili nadzorniki poleta zaradi uhajanja zraka. Ugotovili so, da je težava v servisnem modulu Zvezda. Posadka ni bila v nevarnosti.


 

SIJ Metal Ravne pridobil posel pri projektu Iter

Družba SIJ Metal Ravne bo iz avstenitnega nerjavnega in korozijsko dobro odpornega jekla blagovne znamke SINOXX 4404 izdelala prirobnico za tokamak fuzijskega reaktorja Iter, trenutno enega največjih, najzahtevnejših in najdražjih projektov na svetu. Eksperimentalni reaktor, kjer bi lahko, če bo uspešno deloval, pridobivali neverjetne količine energije, na jugu Francije gradi 35 držav. Jedro projekta je ravno tokamak, okrogli reaktor, kjer mora vsak najmanjši del delovati brezhibno.

Njegov sestavni del je tudi trimetrska prirobnica, narejena iz 36 ton jekla. Ker gre za dobavo zelo zahtevnih izdelkov z visokim varnostnim nivojem in z visoko dodano vrednostjo, so morali v SIJ Metalu Ravne dokazati, da so sposobni zagotavljati procese, ki jih narekujejo visoke zahteve projekta, so sporočili iz družbe. Posel je za SIJ Metal Ravne poleg nedavno pridobljenega certifikata za letalsko industrijo EN 9100 dodatna referenca za vstop na najzahtevnejše trge.