Preizkus pametnih telefonov srednjega cenovnega razreda

Androidni modeli so si v grobem zelo podobni, razlike so v podrobnostih. Vsak proizvajalec varčuje 
na drugem koncu. Samsungov operacijski sistem bada ima še preveč pomanjkljivosti, da bi jo lahko priporočili

Objavljeno
01. marec 2011 10.41
Matjaž Ropret, infoteh
Matjaž Ropret, infoteh
Ljubljana – Mobilni telefoni, ki stanejo od 200 do 300 evrov (v redni prodaji, s subvencijami operaterjev ob cenejši naročnini se cene začnejo pri nekaj več kot sto evrih), danes že ponujajo vse tisto, kar je potrebno za tako imenovane pametne modele. Omogočajo namreč udobno brskanje po spletu, branje e-pošte, sodelovanje v družabnih omrežjih, večpredstavnostne funkcije, poganjanje aplikacij. Ti modeli so nekje na sredini cenovne lestvice, saj je pameten mobilnik mogoče dobiti tudi za manj denarja, hkrati pa imajo nekatere omejitve v primerjavi s telefoni z vrha ponudbe. Za preizkus smo zbrali štiri tovrstne modele z vse bolj priljubljenim Googlovim operacijskim sistemom android in enega s Samsungovo bado.

Skupna značilnost vseh telefonov na testu je, da imajo zaslon na dotik (eden poleg tega še polno izvlečno tipkovnico) in da ponujajo vse obvezne možnosti povezovanja (hspa, wi-fi, gps, bluetooth). Cenejši pametni telefoni namreč še vedno izpuščajo vsaj eno od teh funkcij, po navadi wi-fi ali gps, medtem ko imajo dražji večje hitrosti povezovanja in novejše standarde, ki pa se v praksi le redko poznajo. Kot rečeno, je večina telefonov zasnovanih na androidu (različica 2.2 oz. 2.1 pri Sony Ericssonu, nadgradnje so povsod dvomljive), ki ga je veliko proizvajalcev sprejelo kot svojo glavno platformo; nekateri sicer še vedno ponujajo tudi telefone s sistemom windows phone 7, vendar so vsi v višjem cenovnem razredu. Samsung za vsak primer razvija še svojo bado, vodilni sistem pa je še vedno Nokijin symbian, ki pa se mu življenjska doba počasi izteka. Edini aktualen model, ki bi se lahko uvrstil v tokratno primerjavo, je c6-01, toda na naš trg je prišel že po koncu testa.

Tako so svoje adute tokrat predstavili LG optimus one (redna cena od 270 do 290 evrov), HTC wildfire (260–300 evrov), samsung galaxy 551 (300 evrov), samsung wave 723 (270–310 evrov) in sony ericsson xperia x8 (210 evrov). Modeli so si precej podobni, a vendarle vsak stavi na vsaj eno posebnost, zaradi česar pa večinoma trpijo nekatere druge lastnosti.

Samsungov galaxy je edini s fizično tipkovnico, kar pa ga precej odebeli in podraži za približno 40 evrov v primerjavi s sicer enakim modelom galaxy 3. HTC-jev model ima na račun kakovostnejšega ohišja zaslon z nižjo ločljivostjo (zgolj 320 x 240 pik), xperia je najmanjša in najcenejša, a ima s tremi palci (7,6 cm) diagonale tudi najmanjši zaslon, vsi drugi v diagonalo ponujajo pol centimetra več. Wave ima nekoliko sodobnejšo brezžično povezljivost (wi-fi) in več milijonov pik v fotoaparatskem delu, toda bada ni tako razvita in ponuja precej manj aplikacij kot android. LG-jev optimus ne izstopa po ničemer, a tudi nima večjih slabosti. Toda vse to je bolj ali manj navajanje specifikacij. V praksi se marsikaj izkaže drugače.

HTC wildfire

Tajvanski model, nekakšen cenejši desire, ima daleč najboljše ohišje med preizkušenimi. Je najbolj kakovostno izdelano, deluje trdno in najlepše leži v roki. Kot edini na testu ima smerno tipko oziroma ploščico, ki na zaslonih te velikosti večkrat pride prav, vendar jo proizvajalci žal opuščajo. Tudi pri nasledniku tokrat preizkušenega modela (wildfire S) je ni več. HTC-jev uporabniški vmesnik je še vedno najbolj grafično privlačen in uporaben med vsemi predelavami androida. Baterija brez večjih težav zdrži dva dni resne uporabe, kar je za android dober dosežek. Toda zaslon z nizko ločljivostjo nas ni navdušil, saj je grafika zaradi tega občasno kockasta, prikaz spletnih strani pa slabši.

LG optimus one

Korejski proizvajalec za seboj nima ravno blestečega leta, toda optimus one je eden od izdelkov, ki predstavljajo dobro uravnoteženo ponudbo. V nasprotju z večino tekmecev ponuja visoko ločljivost (320 x 480 pik), kar se pozna pri brskanju po spletu, zaslon pa je tudi med svetlejšimi in je dobro odziven. Pod zaslonom so prave tipke, ne senzorske, kar nam je všeč. Uporabniški vmesnik ni tako prepričljiv kot pri HTC-ju ali samsungu in tudi hitrost delovanja ni najboljša. Sprehajanje po menijih ni povsem svilnato, občasno se sistemu malo zatika. Poleg tega smo opazili nestabilnost delovanja, ki smo je bili vajeni pri starejših različicah androida (1.6). Tako je e-poštna aplikacija pogosto na novo nalagala ves imenik, spletne povezave niso delovale in podobno. Na začetku smo bili osupli tudi nad hitrim praznjenjem baterije, ko pa smo prisilno zaprli vse programe, se je zadeva umirila in baterija je zdržala približno dan in pol.

Samsung galaxy 551

Njegova prednost naj bi bila tipkovnica, ki je solidna, vendar so tipke premalo izbočene. Ohišje je izdelano iz plastike, ki ne prepriča najbolj. Samsungov uporabniški vmesnik je sicer všečen, toda delovanje sistema po nepotrebnem upočasnjuje, vse skupaj je precej zatikajoče. Zaslon je dober, čeprav bi mu lahko privoščili višjo ločljivost. Povsem enaka baterija kot v modelu wave zdrži pol dneva manj (dan in pol), video snemalnik pa dela posnetke zgolj v ločljivosti 320 x 240 pik, kar je skromno.

Samsung wave 723

Te ponudbe ne znamo prav razvozlati. Če je prvi wave stavil na vrhunsko strojno opremo po dokaj nizki ceni, je tokratni model strojno skoraj povsem enak galaxyju 551 in tudi cena je zelo podobna. Niti fotoaparat ali zaslon ne izstopata. Operacijski sistem bada pa ni velika prednost, kljub sicer v nekaterih delih všečnemu uporabniškemu vmesniku (predvsem »polkno« z informacijami in komandami glasbenega predvajalnika). Težko se je navaditi na funkcijo srednje tipke pod zaslonom, ki pripelje v seznam programov, ne na domači zaslon, fizične tipke za nazaj ni. Na domače zaslone ni mogoče razporejati poljubnih gradnikov, aplikacij je razmeroma malo, najbolj čudna pa je zaslonska tipkovnica. Manjka ji vsaj vejica na prvem nivoju, medtem ko se v brskalniku prikaže tipkovnica s slovenskimi črkami, a brez skoraj nujne črke w.

Sony ericsson xperia x8

Model je posebnež med tokrat preizkušenimi, saj je manjši in že na prvi pogled manj resnoben. Tudi zato, ker si ga lahko barvno prilagodimo, saj v škatli dobimo več pokrovčkov (baterije) različnih barv. Žal so ti pokrovčki narejeni površno, zato zadnja stran telefona precej »diha«. Ker ima telefon precej majhen zaslon, je proizvajalec uporabil uporabniški vmesnik, ki smo ga že srečali pri še manjšem modelu x10 mini. To pa pomeni, da smo zelo omejeni pri tem, kaj lahko nameščamo na domače zaslone. Na vsakega gre zgolj en pripomoček (widget), in še to le vnaprej določeni. Kar je škoda, saj je prostor neizkoriščen, prav tovrstna prilagodljivost pa je ena glavnih prednosti androida. Sploh je sistem precej osiromašen, manjka veliko možnosti, ki jih drugi telefoni imajo, denimo v glasbenem predvajalniku, fotoaparatu in še kje. Telefon sicer deluje dobro in glede na ceno ponuja precej.

Katerega izbrati?

Pravzaprav z nobenim od androidnih ne boste dosti zgrešili. Vsi dokaj dobro opravljajo svoje delo, vsak z nekaterimi pomanjkljivostmi. Nam je bil sicer pri vsakdanji uporabi najbolj všeč HTC wildfire, ki pa je tudi med najdražjimi. Pri Samsungu je bolj pameten nakup cenejšega galaxyja 3 brez fizične tipkovnice, medtem ko LG in še posebej sony ericsson stavita na nizko ceno. Wave 723 odsvetujemo. Dokler Samsung ne bo odpravil očitnih napak bade in v modelih s tem sistemom ponudil nekaj več v primerjavi z androidnimi, ne vemo, zakaj bi jih priporočali. Verjetno pa najpozneje v nekaj mesecih pridejo k operaterjem novi modeli, ki bodo imeli to ali ono »izboljšavo«.