Presaditvi maternice z matere na hčer

Uspeh bo potrjen, če bosta prejemnici maternic tudi uspešno zanosili in rodili zdrava otroka.

Objavljeno
19. september 2012 17.35
S. R. P. in D. B., Znanost
S. R. P. in D. B., Znanost

Z Univerze v Göteborgu so sporočili, da je konec tedna njihovim zdravnikom uspela presaditev maternice dvema pacientkama. Posega sta pionirska, ker gre za prva primera presaditve tega organa z matere na hčer.  

Presaditvi sta potekali brez zapletov, vendar ju bodo dokončno razglasili za uspešni šele, če bosta obe dobitnici presajene maternice po letu dni opazovanja tudi zanosili.

Kot je agenciji AP povedal eden od kirurgov, ki je sodeloval pri presaditvah, Michael Olausson, sta obe pacientki začeli z zunajtelesno umetno oploditvijo (IVF, in vitro fertilisation) še pred kirurškim posegom za presaditev maternice. Njuna zamrznjena zarodka bodo odmrznili in ju vstavili v presajeni maternici, potem ko bosta pacientki uspešno prestali približno enoletno obdobje opazovanja in bili zdravi. Eni od njiju so maternico odstranili že pred leti, in sicer zaradi raka na materničnem vratu, druga pa se je rodila brez nje. Obe sta stari približno 30 let. Zdravniki so sporočili, da se obe počutita dobro. Njuni materi – darovalki pa sta že pokonci in bosta čez nekaj dni zapustili bolnišnico.

Prvo uspešno presaditev maternice so lani opravili zdravniki v Turčiji, in sicer iz umrle darovalke mladi ženski. Pred tem, leta 2000, so v Saudski Arabiji presadili maternico iz žive darovalke, vendar so jo zaradi krvnih strdkov po treh mesecih morali odstraniti.

Presaditve maternice so po razlagi strokovnjakov med najzahtevnejšimi mikrokirurškimi postopki, saj je ta organ izredno dobro ožiljen in v trebušni votlini leži na težje dostopnem mestu, zdravljenje je povezano z imunosupresivno zaščito, zanositev odvisna od postopka IVF, nosečnost pa prav tako tvegana.

Doc. dr. Martina Ribič Pucelj z ginekološke klinike UKC v Ljubljani označuje presaditev maternic dveh odraslih žensk njunima hčerama za pomemben strokovni dosežek. Taka operacija je nedvomno zelo zahtevna, saj gre za organ z zelo prepletenimi žilnimi pleteži, zahtevne povezave z jajčniki in sosednjimi tkivi. Potrebno je veliko znanja, izkušenj in spretnosti žilnih kirurgov in drugi strokovnjakov – podobno kakor na primer pri presaditvah jeter, pljuč in nekaterih drugih organov.

Natančnih podatkov, koliko žensk pri nas ima težave zaradi sindroma Mayer-Rokitansky-Kuster-Hauser (MRKSH), zaradi katerega se deklice rodijo brez maternice ali imajo hude motnje v razvoju rodil, ni. Motnje ponavadi odkrijejo po puberteti zaradi izostanka menstruacije ali pa mlajše ženske iščejo pomoč pri ginekologu zaradi nepravilnosti v razvoju zgornje tretjine nožnice oziroma drugih prirojenih nepravilnosti, kot so maternične pregrade in dvoroga maternica.

V ginekološki kirurgiji, ki je najpogosteje povezana z rakavimi boleznimi ali omenjenimi nepravilnostmi, se precej ukvarjajo s posegi na jajčnikih. Kot je še spomnila sogovornica, so v svetu opravili nekaj samostojnih presaditev jajčnikov, med drugim uspešno med enojajčnima dvojčicama. Zanimiv strokovni izziv pa je presajanje koščkov tkiva jajčnika. Take operacije se prav tako postopoma uveljavljajo v svetu in tudi pri nas. Primerne so predvsem pri mlajših bolnicah, ki zbolijo za rakom na jajčnikih in je pri njih nujno zdravljenje s kemoterapijo ali drugimi radikalnimi ukrepi, ki pa nepopravljivo okvarijo jajčne celice in ženske postanejo neplodne; ob tej priložnost velja poudariti, da je treba pri ženskah pred zdravljenjem s kemoterapijo pravočasno pomisliti na vse možne ukrepe za ohranitev plodnosti. V takih primerih jim lahko pomagajo tudi s hranjenjem delcev tkiva jajčnika, ki se globo zamrzne in uporabi po končanem onkološkem zdravljenju. Tudi na ginekološki kliniki v Ljubljani hranijo globoko zamrznjeno tkivo jajčnikov, niso pa ga še uporabili, ker za zdaj to ni bilo potrebno.

Vsekakor so po besedah doc. dr. Martine Ribič Pucelj na ljubljanski ginekološki kliniki strokovno usposobljeni za najzahtevnejše tovrstne posege, tudi na primer presaditev maternice, kar pa bi seveda zahtevalo temeljito pripravo velikega interdisciplinarnega tima. O popolnem uspehu omenjenih presaditev maternice – ne nazadnje tudi presaditev jajčnikov oziroma njihovih tkiv – bo mogoče govoriti, še dodaja sogovornica, ko bodo te ženske normalno zanosile in rodile zdrave otroke.

Vzgoja »umetnih« maternic s pomočjo tkivnega inženirstva pa je gotovo še stvar prihodnosti.