Prijaznejše zdravljenje miomov na maternici

Inovativni pristop SPRM - Nova nekirurška možnost obravnave zelo razširjenih nerakastih tumorjev rodil.

Objavljeno
07. junij 2013 14.55
Dragica Bošnjak, Znanost
Dragica Bošnjak, Znanost
Miomi so najpogostejši nerakasti tumorji rodil. Prizadenejo do 40 odstotkov žensk v starostni skupini od 35 do 55 let in lahko povzročajo bolečine, močnejše menstruacije, neplodnost ter druge težave. Do zdaj so jih zdravili predvsem operativno, nova možnost pa je zdravilna učinkovina ulipristalacetat v obliki tablet.

Rezultati ključnih kliničnih evropskih raziskav Pearl, v katerih so ugotavljali učinkovitost tega zdravila (esmya) za zmanjšanje simptomov zaradi materničnih miomov, so bili objavljeni v reviji New England Journal of Medicine. Kot sta med drugim poročala glavni raziskovalec dveh študij prof. Jacques Donnez in dr. Elke Bestel, glavna nadzornica v omenjenih kliničnih študijah, je zdravilo pomagalo obvladati čezmerne krvavitve pri več kot 90 odstotkih žensk in pomembno zmanjšalo velikost miomov. Na podlagi obsežnih kliničnih študij je zdravilo za obvladovanje zelo razširjene težave žensk tudi odobrila evropska agencija EMA. Gre za nove molekule – SPRM, ki so se v nedavnih raziskavah izkazale kot učinkovite pri zmanjševanju velikosti maternice in obvladovanju čezmernih menstruacijskih krvavitev, pri tem pa imajo manj neugodnih učinkov in le blažje stranske učinke.

Igra hormonov in še neznanke

Strokovnjaki še ne znajo pojasniti, zakaj so miomi pri ženskah tako pogosti. Glede na ocene, da prizadenejo od 20 do 25 odstotkov žensk v reproduktivnem obdobju in še bistveno več v dveh aktivnih desetletjih med 35. in 55. letom, ta bolezen obremenjuje in zmanjša kakovost življenja najmanj 24 milijonom žensk v EU in približno 20 milijonom v Severni Ameriki. Poleg genetike in še neznanih dejavnikov okolja pripisujejo pomembno vlogo hormonskemu neravnovesju. Menijo, da je v večini primerov nastanek miomov povezan z nenormalnim delovanjem jajčnikov, kar je lahko med drugim posledica nihanja količine estrogena in progesterona. Na nastanek miomov vpliva družinska obremenjenost z miomi, opazne pa so tudi razlike med rasami; med temnopoltimi jih je več kot med svetlopoltimi. Miomi nehajo rasti ali se začnejo manjšati v menopavzi, ko se ustavi hormonska aktivnost jajčnikov, bodisi da jih odstranijo kirurško ali njihovo delovanje ustavijo z zdravili. Dokaj dobro pa so raziskani njihova tkivna struktura, najpogostejša mesta, kjer vzniknejo, in druge značilnosti.

Nerakasto mišično tkivo

Miomi, v medicinski literaturi tudi maternični fibroidni tumorji ali fibroidi, so okrogle strukture, sestavljene iz vezivnih mišičnih vlaken, to je gladkih mišic, ki sicer tvorijo normalno maternično steno. Lahko se razvijejo in rastejo v maternični steni, na njeni zunanji ali notranji površini. Glede na to jih tudi delijo v več skupin: na znotrajstenske ali intramuralne – ti so tudi najpogostejši – ki nastanejo v maternični steni, pri čemer so lahko omejeni na samo steno ali pa se večajo navznoter, proti maternični votlini oziroma navzven, proti trebušni votlini. Druga skupina so subserozni miomi, ki nastanejo na zunanji površini maternice pod njeno zunanjo ovojnico. Obstajajo pa še pecljati miomi, pri katerih je tumorsko tkivo s tankimi vezmi povezano z notranjostjo maternice. Če se tak tumor zasuče okoli stebla, je to lahko zelo moteče in boleče.

Po velikosti lahko dosegajo od nekaj milimetrov v premeru, največji pa v skrajnih primerih celo zapolnijo trebušno votlino. Dokler so tumorji manjši, pogosto dolgo ne povzročajo nikakršnih simptomov. Tako jih velikokrat naključno odkrijejo pri preventivnih ginekoloških pregledih z ultrazvokom oziroma drugimi preiskavami. Glede na to, da pogosto dolgo z ničimer ne opozorijo nase, jih večkrat odkrijejo pozno, še posebej pri ženskah, ki ne hodijo redno na ginekološke preglede. Po podatkih iz tujih raziskav nekatere manj ozaveščene ženske, tiste, ki nimajo urejenega zdravstvenega varstva, ali zaradi drugih razlogov, kljub zelo neprijetnim težavam, kot so pogoste, močne, boleče in neredne menstruacije, v povprečju odlašajo celo do pet let, preden se naposled posvetujejo z ginekologom.

Slabokrvnost, utrujenost, slabo počutje

Težave, ki jih lahko povzročajo miomi, so močno odvisne od njihove lege in velikosti. Miomi pod maternično sluznico lahko huje motijo menstruacijski cikel in precej pogosto povzročajo neredne dodatne krvavitve. Slednje ni le neprijetno, temveč ima več neugodnih vplivov na zdravje. Če namreč ženska pri normalni menstruaciji izgubi manj kot 80 mililitrov krvi, lahko pri tej, najbolj izraziti motnji zaradi miomov izguba krvi presega 200 ali celo 350 mililitrov. To privede do slabokrvnosti, hitrejše utrujenosti in izčrpanosti ter, razumljivo, tudi slabša psihično počutje.

Kot v povezavi s tem opozarja podpredsednica združenja za ambulantno ginekologijo dr. Lucija Vrabič Dežman, so pomembni širše ozaveščanje o teh težavah, hitrejše odkrivanje njihovih vzrokov in učinkovitejše reševanje. Neredko se namreč simptomi miomov preprosto pripišejo pričakovanim značilnim mesečnim težavam, ki so pri nekaterih ženskah pač izrazitejše, s tem pa tudi njihovo slabo počutje in razdražljivost – ne da bi raziskali vzroke zanje. Posledice so lahko blage ali tudi resnejše. Ženske lahko poleg slabokrvnosti trpijo tudi zaradi motenj pri prebavi, predvsem zaprtja, imajo urinsko inkontinenco, prav tako so možni nelagodje ali bolečina med spolnim odnosom, neplodnost, zapleti v nosečnosti ali spontan splav.

Operacija ali zdravila?

Sodobna medicina ima za diagnostično in terapevtsko obravnavo materničnih miomov na voljo več postopkov. Kateri bodo primerni za posameznico, je odvisno od več dejavnikov, kot so bolničina starost, lega mioma in njegova ožiljenost. Na odločitev o načinu zdravljenja torej vplivajo velikost in lokacija miomov, njihova hitrost rasti, vrsta, izrazitost in pogostost težav, izraženost bolečine in druge okoliščine.

Kadar miomi ne povzročajo kliničnih težav, poseg v telo ni nujen, vendar je treba stanje rodil spremljati z rednimi ginekološkimi pregledi, ki morajo vključevati tudi slikovno diagnostiko. Pri miomih, ki ženskam povzročajo težave, pa je mogoče ukrepati kirurško ali z zdravili; kirurški poseg bo verjetno potreben pri miomih, ki povzročajo obilne krvavitve, znake pritiskanja na sečni mehur, ko se tako hitro večajo, da je težko izključiti tumor jajčnika, in pri zelo velikih miomih.

Kirurgija in ohranjanje rodil

Tudi kirurški pristopi so različni, izbira je odvisna od števila, velikosti, lege miomov in stanja maternice. Najmanj invazivna je odstranitev mioma z endoskopom, vendar je to izvedljivo le pri majhnih posameznih tvorbah. Ker pa jih je navadno več in so večji, je pogosto potreben obsežnejši kirurški poseg, neredko tudi odstranitev celotne maternice. Seveda je pri izbiri kirurškega posega vedno treba upoštevati starost bolnice ter to, ali je že rodila oziroma ali načrtuje nosečnosti. Miome, ki rastejo v maternično votlino, lahko odstranijo s pomočjo histeroskopije, tisti, ki se večajo proti trebušni votlini, pa so po navadi dosegljivi z laparoskopijo, to je s tankimi instrumenti, ki se uvedejo skozi manjše reze v trebušno tkivo. Pri večini žensk s težavami zaradi miomov je možen poseg še embolizacija. Pri tem s posebnimi sredstvi zožijo ali zaprejo arterije, ki s krvjo oskrbujejo miome, s čimer se zmanjša ali prekine dotok kisika v tumorje, ki nato postopoma propadejo. Neprijetna lastnost miomov pa je, da se po kirurški odstranitvi radi ponovijo.

Ena od že znanih možnosti je tudi hormonsko zdravljenje miomov z analogi gonadotropin sproščujočim hormonom (GnRH). Odpravlja simptome miomov, vendar pa ima dva neželena učinka. Ženske dobijo prezgodnjo menopavzo z vsemi spremljajočimi klimakteričnimi težavami, kot so vročinski valovi, nespečnost, nihanje razpoloženja in čustvena nestanovitnost ter zmanjšana spolna želja. Dolgoročno pa se tudi poveča tveganje za manjšanje kostne gostote, kar lahko privede do osteoporoze.

Uravnavanje progesterona

Po besedah strokovnjakov zdaj novo inovativno zdravilo ulipristalacetat v obliki tablet, ki so ga razvili v biofarmacevtskem podjetju PregLem, hčerinski družbi Gedeon Richter, pomembno izboljšuje možnost zdravljenja miomov.

Gre za tako imenovani selektivni modulator receptorjev za progesteron (SPRM), ki uravnava rast notranje celične membrane. Zaviranje njegovega delovanja ustavi deljenje miomskih celic in privede do njihovega odmiranja, kar neposredno učinkuje na miome ter preprečuje njihovo rast in razvoj oziroma zmanjša velikost. Takšno nekirurško zdravljenje tako zmanjšuje krvavitve in bolečine ter celotno površino miomov, kar olajša postopek pri morebitni operaciji.

Zdravilna učinkovina je postala prvi SPRM, ki je na voljo za predoperativno zdravljenje odraslih žensk v rodni dobi z miomi z zmernimi do hudimi znaki. Zdravilo ženska jemlje tri mesece, in kot poročajo, se že v prvih desetih dneh obilne krvavitve občutno zmanjšajo. Zdravilo povzroča le malo neželenih pojavov, na primer vročinske oblive ali amenorejo, to je izgubo menstruacije, ki pa je v tem primeru celo med želenimi učinki. Slednja se navadno vrne v štirih tednih po končanem zdravljenju. »Tako si ženska v kratkem času lahko telesno opomore, posledično se ji občutno izboljša samozavest in kakovost življenja, hkrati pa ji takšno zdravilo daje več časa za odločanje o nadaljnjih postopkih zdravljenja, če so sploh potrebni,« novo možnost opisuje ginekologinja dr. Vrabič Dežmanova.