Primerjave JE Krško s Fukušimo so skoraj nemogoče

Ljubljana - Katastrofalna elementarna nesreča, ki je v petek ob 6.46 po našem času prizadela vzhodno obalo japonskega otoka Honšu, bo v zgodovino najverjetneje prišla pod imenom sendaiski potres, čeprav je največ škode in človeških žrtev povzročil spremljajoči cunami.

Magnituda, podatki še niso dokončni, je bila nekje med 8,9 in 9 (morda celo 9,1). To je zelo veliko in primerno visok je bil tudi cunami. Povzročila ga je velika količina sproščene seizmične energije in dejstvo, da žarišče ni bilo globoko - dobrih 24 kilometrov je za Japonsko otočje razmeroma zelo malo -, močan in plitev potres pa je sprožilec visokega in uničujočega cunamija.

Za potresno odpornost zgradb so ključnega pomena pospeški tal. »Potres je bil močan, kaj strašno hudega pa neposredno ni povzročil,« je posebej za Delo povedal profesor dr. Miha Tomaževič, strokovnjak za potresno inženirstvo, »vse je naredil ta nesrečni cunami.« Zelo se trese tudi v Tokiu, razlika v intenziteti potresa med Sendaiem in prestolnico je bila (po japonski desetstopenjski lestvici) namreč ena sama stopnja, večje škode pa zaradi dobre protipotresne gradnje v japonski prestolnici menda ni.

Naravna nesreča te vrste in tolikšne moči v Sloveniji ni možna. Res je sicer, da živimo na potresnem ozemlju, vendar ne na tako zelo potresnem kot Japonci. Kot smo v soboto že omenili, je bil naš doslej najmočnejši, to je idrijski iz leta 1511, približno tisočkrat šibkejši od tokratnega sendaiskega. Povedano z drugimi besedami, v vsej znani zgodovini na slovenskem etničnem ozemlju doslej ni bilo še nobenega, vsaj približno primerljivega potresa. Zato in ker smo hkrati zelo odmaknjeni od česarkoli, kar bi utegnilo vsaj od daleč spominjati na cunami, lahko rečemo, da se JE Krško ne more zgoditi nič primerljivega s tistim, kar je doletelo Fukušimo 1.

Toda ne glede na to se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni na prvega od potresov, ki bo prej ali slej doletel tudi nas, čeprav ne bo dosegel magnitude sendaiskega. Kako trdne so naše stanovanjske in druge zgradbe, koliko so investitorji varčevali z betonskim jeklom in pri morebitnih stroških za projektantske storitve, zlasti za statične izračune? Kako je z armiranobetonskimi in, še zlasti, kako je z zidanim zgradbami. Dejstvo je namreč, da pri nas glede tega še zdaleč ni vse rožnato. Denimo v Ljubljani je več starejših zgradb, ki se bodo v potresu najbrž zelo slabo obnesle. Mednje sodijo predvsem tiste, ki so jih napačno prenavljali, zlasti tako, da so v pritličjih delali velike izložbe, arkade ipd. In tudi tiste, v katerih še danes na veliko rušijo zidove, da bi stanovanja imela karseda lep, moderen, odprt tloris z veliko dnevne svetlobe itd., in ki so jih pretirano, včasih tudi po večkrat, nadzidali.

V zadnjih letih si strokovnjaki po besedah prof. Tomaževiča zelo prizadevajo tudi za omejitev poškodb na zgradbah, ne le za preprečitev smrtnih žrtev. Posredna škoda, ki nastane zato, ker objektov ni več mogoče uporabljati, je namreč lahko velikanska, dodatni strošek zaradi gradnje odpornejše nosilne konstrukcije pa je zelo majhen.

O (ne)varnosti jedrske elektrarne Krško

Zgodba o potresni (ne)varnosti jedrske elektrarne Krško (NEK) ima že dolgo zgodovino. Vse od 80. let minulega stoletja so se namreč pojavljali dvomi in pomisleki o primernosti lokacije zanjo sredi Krškega polja. Tako je bilo za NEK izvedenih več »potresnih« študij, zadnja za obdobje 2002-2004, ko so opravili ponovno revizijo protipotresne varnosti nuklearke. Ob zaključku projekta leta 2005 ga je pregledala in potrdila tudi Uprava RS za jedrsko varnost. Na kratko so njegove ugotovitve naslednje. Prepoznano je dejstvo, da nuklearka stoji na potresnem območju. Da torej obstaja možnost potresa in mora biti nuklearka ustrezno projektirana in da taka kot je, prenese pospešek tal 0,56 g (zemeljskega pospeška); to je več kot je najmočnejši potres, ki ga za to lokacijo predvideva potresna karta Slovenije. Študija je predvidela tudi ukrepe za zmanjšanje verjetnosti poškodb zaradi potresa v nuklearki. Zato so sprejeli ukrepe za izboljšavo nekaterih sistemov. Med njimi je na prvem mestu vgradnja dodatnega vira električnega napajanja za varnostne sisteme. Tako bodo do prihodnjega leta - dejansko gre za enoletno zamudo - vgradili tretji (dva že imajo) dizelski agregat, ki bo v primeru izpada električne energije v nuklearki za 50 odstotkov izboljšal ta del potresne varnosti. G. P.