Pripovedi mrtvih o svetu živih

Arheologinja dr. Lucija Grahek raziskuje preteklost, včasih še vedno na terenu, in čaka na cepivo proti človeški neumnosti.

Objavljeno
10. september 2020 06.00
Posodobljeno
10. september 2020 06.00
Dr. Lucija Grahek je doktorirala iz arheologije, njeno področ­je raziskovanja so pozna bronasta in starejša železna doba v jugovzhodnem alpskem prostoru, keramične najdbe in mlajša železna doba v Sloveniji. Je znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Foto Bojan Rajšek

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Ker se še nisem povsem preobrazila v »kabinetnega« arheologa in še vedno raziskujem tudi na terenu, kjer sicer že lahko prepustim prvo težaško čiščenje površin z motiko mlajšim kolegom, je moj najpogosteje uporabljeni instrument strgula. Gre za orodje različnih oblik in poimenovanj (trikotna, štajerka, VHS-ka itd.), s katerim izkopno površino bolj na fino očistimo (postrgamo), uporabljamo pa ga tudi za izkopavanje različnih struktur in/ali predmetov. Sama najraje uporabljam strgulo, ki po obliki spominja na vprašaj.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Raziskujem preteklost. Pravzaprav človeka, predvsem v času pozne bronaste in železne dobe. Zanima me njegov vsakdan: kje in kako je živel, v kakšnem okolju. Ker o tem obdobju z izjemo mlajše železne dobe, o kateri najdemo posamezne informacije v zapisih antičnih piscev, nimamo pisanih virov, nam o tem, kako so takrat živeli, pričajo le sledi, vtisnjene v naše današnje naravno okolje. Pa seveda njihove smeti! Človek še dandanes v naravnem okolju pušča različne materialne ostanke, od arhitekturnih ruševin in drugih ostalin, ki pričajo o naših posegih v okolje, do raznovrstnih predmetov iz različnih materialov, kar vse lahko poimenujemo kot smeti. Slednje seveda ne velja za grobišča, ki so pripoved mrtvih o svetu živih.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Terensko delo je za nekaj časa zastalo, ampak predvsem kot posledica ustavitve financiranja in omejitev potovanj. Tako so bili kolegi z univerz Stanford (ZDA) in Reading (VB), s katerimi sodelujem v okviru projekta SOLMUS, primorani odpovedati terenske raziskave v BiH.
 

Zakaj imate radi znanost?


Znanost razumevam zelo široko in eksplicitno ne razlikujem med raziskavami ter teoretsko znanostjo ali izumiteljstvom in kreativnostjo. Še več, menim, da je naš vsakdan povsem prežet z znanost­jo v taki ali drugačni podobi. Res pa je, da moraš biti vsaj njen ljubitelj, da jo lahko prepoznaš tudi v jutranji skodelici kave.
 

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Arheologe bi vsi lahko večkrat poslušali in se tako kaj naučili iz starodavnih izkušenj, da ne rečem napak. In tu ne mislim zgolj na poselitvene vzorce, ki bi nam lahko prizanesli z marsikatero zemeljsko in/ali vodno ujmo, pač pa tudi naše vedenje o povsem običajnih evolucijskih procesih, kot so na primer nenehne migracije, ki so vedno posledica nekega družbenega ali naravnega poslabšanja življenjskih razmer in okolja.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?


Pravzaprav se sploh nimam za znanstvenico. Sem le arheologinja – raziskovalka, ki deluje v okviru znanstvene inštitucije, in sem morda prav zato še bolj kritična do (v prvi vrsti svojega) dela in prenagljenih ter ne dovolj utemeljenih interpretacij.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Letos prav pogrešam družinska potepanja, predvsem po tujih deželah, in obisk kakšnega dobrega rock koncerta.


Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Radovednost, drznost, kritičnost, vztrajnost in potrpežljivost. V zapisanem vrstnem redu.
 

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Želim si, da bi bilo to odkritje zdravila, najbolje kar cepiva, proti človeški neumnosti v najširšem pomenu besede.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Ne, hvala. Če bi se bila primorana odločati med Marsom ali prazgodovino, na primer Dolenjsko v starejši železni dobi, bi zagotovo izbrala slednjo.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Vsekakor zelenega, pri čemer upam, da bodo vsi, ki delujejo na področju energetike, kot zeleno začeli obravnavati le do narave prijazno in obnovljivo, ne pa zeleno v pomenu prijazno do zelencev (= kapitala).
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Z Marie Skłodowsko-Curie, saj me zanima, kaj si misli o tem, da se po njej imenuje fundacija, ki daje prednost znanstvenicam. Kako vidi današnji položaj žensk, mater v znanosti, sploh v primerjavi z mladimi raziskovalci, ne oziraje se na spol.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Vse od nastanka se tudi sama rada zamudim in razvedrim ob pregledu vsebin na spletni strani Alternatorja alternator.science.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Malokdo se zaveda, da smo arheologi (najverjetneje takoj za prometnimi policisti) najbolj ozmerjan poklic. »Žličkar« je namreč predvsem žaljivka, na katero sama vedno znova odgovarjam, da ker na terenu pravzaprav nimamo možnosti tople malice, je edina žlica, ki jo uporabljamo, bagerska žlica, ki pa jo upravlja strojnik in ne arheolog!

Dr. Lucija Grahek je doktorirala iz arheologije, njeno področ­je raziskovanja so pozna bronasta in starejša železna doba v jugovzhodnem alpskem prostoru, keramične najdbe in mlajša železna doba v Sloveniji. Je znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU.