Proteze so poznali že stari Egipčani

Stari Egipčani so pomembne ljudi pokopavali z vsemi udi, tudi če jih za življenja niso imeli. Manjkajoče ali poškodovane dele telesa so nadomestili z različnimi materiali, kar so egiptologi odkrili na številnih ohranjenih mumijah. Ko so našli mumijo svečenikove hčere Tabaketenmut, ki datira iz obdobja med letoma 950 in 710 pred našim štetjem, so na njeni nogi odkrili palec iz lesa. Nekateri strokovnjaki so domnevali, da je imela ženska, stara med 50 in 60 let, sladkorno bolezen in je palec izgubila zaradi gangrene.

Njen leseni nadomestek se je zdel britanski egiptologinji Jacky Finch (na fotografiji s palcema, narejenima iz lesa in papirja) z univerze v Manchestru preveč skrbno izdelan, da bi ji ga k stopalu priložili šele po smrti. Že pred dobrimi tremi leti se je odločila, da bo skušala ugotoviti, ali je mogoče s takšno protezo hoditi. Dva prostovoljca, ki sta izgubila palca na desni nogi, sta bila pripravljena poskusiti, ali bi enaka proteza, kot so jo našli na mumiji, lahko pomagala pri hoji. Strokovnjak je na podlagi modela njunega levega nožnega palca naredil protezo iz lesa po vzoru tiste, ki so jo naredili pred skoraj 3000 leti.

Fincheva se je kar sama lotila izdelave druge proteze, ki jo je naredila iz papirja, lanu in lepila iz zajčje kože. Njeni kolegi na univerzi Salford so prostovoljcem nadeli obe protezi in ugotavljali, kako jim pomagajo pri hoji. »Izkazalo se je, da protezi, narejeni po egipčanskem modelu, presenetljivo dobro pomagata pri hoji. Z lesenim palcem je bila hoja nekoliko lažja, papirnati pa je omogočal večjo gibljivost,« je povedala Fincheva za New Scientist. Doslej je za najstarejšo protezo veljala umetna noga iz brona, ki so jo našli v grobu pri mestu Capua na jugu Italije. Naredili naj bi jo okoli leta 300 pred našim štetjem. Danes je ohranjena le njena kopija, saj je bil original uničen leta 1941 med bombardiranjem Londona.