Prva sonda, ki je proučevala kralja med planeti v osončju

Galileo je okoli Jupitra krožil skoraj osem let in se približal vsem večjim od 79 lun.

Objavljeno
23. julij 2020 13.00
Posodobljeno
23. julij 2020 13.00
Umetniška upodobitev Galilea. FOTO: Nasa
Na nočnem nebu je te dni lepo viden plinski velikan Jupiter, ki je poimenovan po kralju bogov v rimski mitologiji. Pogled skozi teleskop razkrije tudi četverico največjih lun oziroma Galilejeve lune. Po znamenitem italijanskem fiziku se je imenovala tudi prva Nasina sonda, namenjena daljšemu in poglobljenemu proučevanju planeta z enim najznamenitejših neurij v osončju.

V atmosfero je poslal majhno sondo, ki je delovala slabo uro, potem jo je strlo. Iz posnetkov kamere in podatkov devetih instrumentov so znanstveniki ugotovili, da je pod ledenim pokrovom lune Evropa ocean, v katerem je več vode, kot je premore Zemlja. Na luni Io je odkril vulkane, vulkanska aktivnost je stokrat večja kot na Zemlji, na Ganimedu, največji luni v osončju, pa magnetno polje. To je tudi prva odkrita luna s to lastnostjo. Prav tako so podatki pokazali, da imata Ganimed in Kalisto verjetno pod vidno površino plast slane vode. Galileo je raziskoval tudi Jupitrove obroče in ugotovil, da so se oblikovali iz ostankov asteroidov in kometov, ki so padali na notranje lune. 

Izstrelitev: 18. oktober 1989
Prepotovana razdalja: 4,6 milijarde kilometrov
Konec odprave: 21. september 2003
Velikost: 5,3 metra (magnetometer 11 metrov)
Masa:: 2223 kilogramov
Napajanje: radioizotopni termoelektrični generator
Cena: 1,5 milijarde dolarjev


Jupiter sta obiskala oba Pioneerja in Voyagerja, a šele Galileo se je utiril v njegovo orbito. Izstrelili so ga 18. oktobra 1989 z raketoplanom Atlantis, na cilj je pripotoval leta 1995, ko se je 7. decembra tudi utiril. Že na poti ni počival, saj je fotografiral asteroida Gaspro in Ido ter pri tem naletel na zanimivo odkritje. Na posnetku Ide so namreč odkrili lunico. Majhen Daktil je prvi odkriti naravni satelit asteroida. Na poti je opazoval tudi, kako je komet Shoemaker-Levy 9 julija 1994 trčil v Jupiter.

Orbiter je v atmosfero poslal sondo, ki je merila temperaturo, tlak, kemijsko sestavo, značilnosti oblakov in naelektrenost. V 58 minutah delovanja se je sondi uspelo prebiti 200 kilometrov globoko, nato pa sta tlak in temperatura naredila svoje in sondo zmečkala, stalila in izparila. V Nasi so presenečeno ugotovili, da je helija za polovico manj, kot so pričakovali. Zaradi presenetljivih ugotovitev so takrat sporočili, da se je Jupiter mogoče oblikoval precej drugače od prejšnjih predvidevanj. 

A brez težav ni šlo. Glavna antena, oblikovana kot dežnik, ki bi komunicirala z Zemljo, se namreč po dveh letih po izstrelitvi ni pravilno odprla. Odprava je bila ogrožena. Bali so se, da od orbiterja ne bodo dobili nobenega podatka.  Enajstega aprila 1991 so orbiterju poslali ukaz, motorji za odpiranje so delovali pri višji moči, kot so pričakovali in jasno je bilo, da ima antena težavo. Ta je po ugotovitvah tičala v samem mehanizmu, ki se kljub naporu − orbiter so vrteli okoli osi in ga nastavljali soncu, ni dal. Posledično so od leta 1993 in 1996 razvili novo programsko opremo za Nasino mrežo radijskih anten, da se je Galileo Zemlji javljal prek drugih manjših anten. Popravki so delovali in večino začrtanih nalog je orbiter uspešno opravil.

image
Infrardeči posnetek Jupitra. FOTO: International Gemini Observatory/NOIRLab/NSF/AURA M.H. Wong (UC Berkeley) and team Acknowledgments: Mahdi Zamani. 


Znanstveniki so iz podatkov  lahko sestavili zemljevid magnetnega polja in radiacijskih pasov. Že Pioneer 10 je ob mimoletu 1973 odkril, da sevanje ni bilo tako visoko, kot so znanstveniki pričakovali. Gradnja Galilea je bila tako lažja, saj ga ni bilo treba močno zaščititi. Po večletnem prigovarjanju, da je Jupiter vreden obiska, je ameriški kongres leta 1977 vendarle dal zeleno luč in namenil nujna sredstva. A minulo je še ducat let do izstrelitve.

Ko je Galileu že zmanjkovalo goriva, so ga 21. septembra 2003 poslali na uničenje v atmosfero. To je bilo nujno, da ne bi po nesreči onesnažili Evrope, kjer bi se v oceanu lahko razvilo življenje. Podobno usodo so namenili tudi sondi Cassini, ki je raziskovala Saturn.

Planet, ki ima še kar nekaj skrivnosti na zalogi, raziskuje sonda Juno. Znanstveniki bi radi izvedeli, koliko vode je v sistemu, kako globoko so nevihtne tvorbe, kako deluje magnetno polje. Več odprav pripravljajo za raziskovanje lun. Nasa bi predvidoma leta 2024 proti Evropi poslala sondo Europa Clipper, evropski Juice, ki ga bodo predvidoma izstrelili leta 2022, pa bi raziskoval tri ledene lune Ganimed, Kalisto in Evropo.