Krater je sonda posnela z visokoresolucijsko stereo kamero (HRSC), gre pa za sestavljeno sliko iz petih posnetkov, ki so nastali v različnih orbitah. Zgoraj je fotografija s strani, tu je še neposredno iznad kraterja.
Korolevov krater je širok 82 kilometrov, leži pa na severni ravnici, južno od sipin, imenovanih Olympia Undae. Pri Esi so izpostavili, da je izjemno dobro ohranjen, napolnjen pa je z ledom, ki je v središču skozi vse leto debel okoli 1,8 kilometra. V kraterju je namreč izjemno mrzlo, saj je središče dva kilometra nižje od roba kraterja. Območje zato deluje kot past za zrak ki potone in se močno ohladi in tako ostane neposredno nad ledom. Mrzel zrak deluje tudi kot izolacijska plast in krater je tako vse dni ujet v večni led.
Marsova značilnost je, kot so pojasnili pri Esi, dobila ime po inženirju in oblikovalcu vesoljski plovil Sergeju Korolevu, ki velja za očeta sovjetske vesoljske tehnologije. Korolev je sodeloval pri številnih misijah, med drugim pri Sputniku, ki je bil prvi umetni satelit, ki ga je človeštvo leta 1957 poslalo v orbito. Sodeloval je tudi pri programih Vostok in Vokshod. Vostok 1 je bilo plovilo, ki je leta 1961 v vesolje poneslo prvega človeka Jurija Gagarina.
Insight z robotsko roko prestavil seizmometer
Tisoče kilometrov južneje ob Marsovem ekvatorju pa Nasin lander Insight pripravlja svoje instrumente, da se bo začelo njegovo znanstveno raziskovanje. Z robotsko roko je takole prijel občutljivi seizmometer in ga položil na površje. »To, da smo spravili seizmometer varno na površje, je odlično božično darilo,« je dejal vodja projekta Tom Hoffman iz Nasinega tehnološkega laboratorija za reaktivni pogon.
Zemeljska ekipa je po 26. Novembru, ko je lander pristal na Marsu, skrbno preverila delovanje robotske roke in poslanih fotografij pa tudi izbrala najustreznejše mesto, kjer ni večjih kamenčkov, da bi motili občutljivi instrument. V torek, 18. Decembra, so tako inženirji poslali ukaze robotu, naj izvrši premik. Naslednji dan ga je robotska roka, kar se da daleč pred lander, to je 1,636 metra, nežno postavila na tla.
»Seizmometer je glavna prioriteta, saj se kar tri četrtine znanstvenih ciljev nanaša nanj,« je poudaril znanstvenik Bruce Banerdt. Instrument, ki ga bodo v prihodnjih dneh še pravilno uravnali, saj je površje nekoliko nagnjeno, nato pa bo dobil še pokrov za zaščito pred temperaturnim nihanjem in vetrom, bo namreč meril potresno dejavnost planeta in kako se potresni valovi širijo skozi površje.
Drugi pomembni instrument je sonda za merjenje temperatur HP3. To bodo zavrtali in spustili do pet metrov globoko. Namestili jo bodo predvidoma konec januarja prihodnje leto, in sicer na vzhodno stran landerja, na približno enako razdaljo kot seizmometer.
»Veselimo se, da bomo lahko odprli šampanjec, ko bomo začeli dobivati podatke seizmometra. Steklenico imam že pripravljeno,« je dodal Banerdt in tako še dodatno izpostavil pomembnost bakrene kupole.
Podrobneje smo o instrumentih pisali v tem članku.