Revolucija na nebu

Potniška letala se zadnjih 50 let niso bistveno spremenila, zdaj pa je prišel čas za velike novosti. Čez 18 mesecev naj bi pri Nasi, ameriški agenciji za vesoljske polete, imeli končne osnutke, ki bodo v svet aviacije uvedli velike spremembe tako glede oblike in materialov kot tudi z vidika učinkovitosti in stroškov. A revolucija ni daleč: te dni sta namreč kar dva izumitelja napovedala, da sta izdelala leteči avto in ga tudi že resno preizkušata.

Skupina britanskih avanturistov je trenutno na poti proti Timbuktuju v Maliju. Dvainštiridesetdnevno potovanje, ki so ga začeli v Londonu, ne bi bilo nič izjemnega, če se ne bi na pot odpravili z letečim avtom, ki so ga poimenovali »skycar«. Nebesno vozilo, ki ga poganja biogorivo, si je zamislil 29-letni inženir Giles Cardozo iz Dorseta, ki je že kot otrok sanjal o tem. Upravlja ga pilot Neil Laughton, nekdanji britanski vojak, ki je upal, da bo z izumom lahko preletel Rokavski preliv, a mu civilne letalske oblasti niso izdale dovoljenja. Prevoziti in preleteti namerava 5800 kilometrov dolgo pot, na kateri bodo med drugim prečkali Pireneje, preleteli 14-kilometrsko Gibraltarsko ožino in pogorje Atlas v Maroku. Vozilo je opremljeno z orjaškim propelerjem in krilom, ki omogoča jadranje. Kot pravi ekipa zanesenjakov, gre za prvo leteče vozilo na svetu, ki ima dovoljenje za vožnjo po cesti in ga poganja biogorivo. Izumitelj pričakuje, da bo primerke nebesnega vozila prodajal za približno 53.000 evrov.

Letalo v garaži

O potovanju po nebu in cestah razmišljajo tudi v ZDA, kjer nameravajo prihodnji mesec preizkusiti leteče vozilo Terrafugia Transition. Če bo prva velika preizkušnja uspešna, ga bodo že čez 18 mesecev uradno predstavili v salonih. Dvosedežni avto se lahko v pičlih 15 sekundah spremeni v letalo. Uporablja neosvinčen bencin, velik pa je toliko, da ga lahko parkirate v garaži. Carl Dietrich, ki vodi podjetje Terrafugia iz Massachusettsa, pravi, da gre za prvo resnično integrirano oblikovanje: krila se avtomatično zložijo, vsi deli, tako avtomobilski kot letalski, pa so v enem vozilu. Transition, ki si ga je zamislil nekdanji Nasin inženir, v zraku in na tleh poganja isti motor. Z enim tankom bo lahko preletel približno 800 kilometrov s potovalno hitrostjo 185 kilometrov na uro. Do zdaj so ga na cesti preizkusili samo do hitrosti 145 kilometrov na uro. Leteče vozilo bo stalo 150.000 evrov, kar je visoka cena za avtomobil in precej sprejemljiva za letalo, pravi Dietrich in dodaja, da imajo že 40 naročil. Nekaj težav bo sicer treba še rešiti: urediti zavarovanje in ugotoviti, kje bi lahko leteče vozilo vzletalo in pristajalo. Za zdaj je v ZDA s ceste dovoljeno vzleteti le na Aljaski.

Sicer pa je človek v svoji domišljiji od nekdaj rad nebo naseljeval s kovinskimi pravljičnimi bitji. Ena so bila okrogla, druga trikotna, tretja ploska kot deske. Le redke fantazije so preživele. Osupljivo je, da se potniško letalo že več kot 50 let ni spremenilo; krila z motorji, ozek podolgovat trup, stranski repi. Tudi opozorilni napisi »kaditi prepovedano« so še vedno vidni, čeprav že nekaj let ni letalske družbe, ki bi dovolila kajenje na krovu.

Dva milijona za šest projektov

Zdaj namerava inženir Ajay Misra iz Nase, ameriške agencije za vesoljske polete, postaviti nove temelje civilnega letalstva. »Potrebujemo revolucijo. Majhne inovacije iz preteklosti nam ne zadoščajo več.« Nasa namerava z ambicioznim programom zagnati letalo prihodnosti.

Misra, vodja Nasinih programov za osnovno aerodinamiko, je pred nekaj tedni namenil dva milijona dolarjev šestim študijskim projektom, ki jih bodo izvedli znanstveni inštituti in izdelovalci letal. Njihova naloga je razviti prototip, ki bo preroški po dizajnu in vizionarski s tehničnega vidika. Pogledati morajo v prihodnost, ko se bo letelo dvakrat več kot zdaj. V teh kriznih časih je to sicer težko verjeti, a po napovedih sodeč, bo tako že leta 2030.

Misra meni, da bodo morala letala prihodnosti oddajati približno 80 odstotkov manj dušikovega oksida kot sedanji boeingi 737 in porabiti približno 70 odstotkov manj goriva, njihovega hrupa pa se za mejami letališča sploh ne bo smelo več slišati.

Laže, dlje in varčneje so pogoji, ki jih je postavila Nasa. Bodo letala prihodnosti letela hitreje ali počasneje? Glede tega si strokovnjaki niso enotni. Po eni strani bo stiska z nafto, kar bi lahko privedlo do znižanja hitrosti. Po drugi strani pa še vedno obstaja upanje, ki ga ni pregnal niti polom s concordom: da bodo nadzvočna letala vendar doživela renesanso.

Nove ideje, nove težave

Majhne spremembe iz preteklosti Nasi ne zadoščajo. Poraba se je letno zmanjšala za poldrugi odstotek, Nasa je načrtovala za štiri. Napredek zavira tudi to, da si inovacije nasprotujejo: prihranek pri kerozinu je povezan z novimi propelerskimi turbinami. A te povzročajo mnogo več hrupa, zato bo treba njihovo osnovno obliko spremeniti, pravi Misra.

Optimalna letalna naprava naj bi skupno porabila 78 odstotkov manj kot sedanji boeing 737, je ugotovila skupina z Massachusetts Institute of Technology (MIT), ki jo vodi William Litant. Inženirji so si zamislili širok in plosk trup brez kvišku zašiljenega repa. Pri boeingu so si letalo prihodnost zamislili kot orjaško jadralno letalo, saj ima to izjemne aerodinamčne lastnosti. Uporabiti bo treba tudi lažje spojne materiale, a se aviatiki še niso odločili za konkretno rešitev.

Poleg potovalnega boeinga pa se lahko generacija, ki bo okrog leta 2030 veliko potovala z letali, veseli tudi novega jeta, ki bo dosegel hitrost, višjo od dveh machov. Če bo šlo vse po načrtih, bo Misra čez 18 mesecev na svoji mizi že imel izdelane osnovne koncepte.

Iz Nedela