Rojeva se generacija stoletnikov

V 20. stoletju se je pričakovana življenjska doba v večini industrijskih držav zvišala za več kot 30 let. Četudi bi se ta razvoj ta hip zaustavil, bi trije od štirih zdaj rojenih dojenčkov dočakali starost vsaj 75 let, piše Spiegel. Če pa se bo trend podaljševanja življenja nadaljeval z nezmanjšanih tempom, bo večina otrok, ki so se rodili po letu 2000, praznovala celo svoj 100. rojstni dan, ugotavljajo nemški in danski znanstveniki v strokovni reviji The Lancet. »Zelo dolgo življenje ni privilegij generacij iz oddaljene prihodnosti,« pravi Kaare Christensen z danskega centra za raziskovanje starosti. Visoka pričakovana življenjska doba je »usojena« večini ljudi, ki živijo v razvitih državah sveta. Vsak drugi dojenček, ki je bil leta 2007 rojen v Nemčiji, bo po navedbah znanstvenikov dočakal starost 102 leti, tisti, ki so bili istega leta rojeni na Japonskem, pa celo 107 let.

Znanstvenikom z univerz v Rostocku in Odenseeju, ki proučujejo staranje, se ne zdi verjetno, da bi se tendenca podaljševanja življenja lahko kmalu spremenila. »Linearno naraščanje pričakovane življenjske dobe zadnjih več kot 165 let ne kaže na mejo človekove življenjske dobe,« pišejo. »Če bi se pričakovana življenjska doba približevala meji, bi se naraščanje verjetno upočasnilo.« Poleg tega znanstveniki domnevajo, da bodo ljudje v prihodnosti tudi še v zelo visoki starosti - kljub diabetesu in artritisu - bolj zdravi in bodo bolj sposobni skrbeti zase kakor so današnji starostniki. Zasluge za to gredo predvsem zgodnejšemu diagnosticiranju bolezni in izboljšanim možnostim medicinske oskrbe. V industrijskih deželah se znižuje tudi umrljivost v starostni skupini med 80 in 90 let. Če je leta 1950 vsaka sedma ženska in vsak osmi moški, ki je doživel starost 80 let, doživel tudi 90. rojstni dan, zdaj to velja že za vsako tretjo žensko in za vsakega četrtega moškega. Čedalje višja starost terja prerazdelitev delovnih bremen. Toda opisani razvoj k vse daljšemu in vse bolj zdravemu življenju nosi v sebi tudi družbene posledice, ki utegnejo biti naravnost eksplozivne. Če je, denimo v Nemčiji, leta 1959 na 100 državljanov, starih med 15 in 64 let, prišlo 16 državljanov, ki so bili stari 65 let ali več, bo slednjih leta 2056 že 60.

Da bi ublažili gospodarsko obremenitev, ki jo predstavlja starajoče se prebivalstvo, predlagajo znanstveniki prerazdelitev delovnih bremen. »Večina ljudi bi lahko tedensko delala manj delovnih ur, kot je v navadi zdaj, če bi namesto tega delala dlje v starost,« pišejo raziskovalci. To bi bilo po njihovem koristno tudi z zdravstvenega vidika. Študije namreč kažejo, da krajši delovni teden in daljša delovna doba delujeta v prid zdravi starosti in daljši življenjski dobi. Telesno in duhovno aktivni ljudje ostajajo kratko malo dlje časa v dobri kondiciji. Navkljub vsem optimističnim znanstvenim prognozam pa ostaja rekord najdlje živečega Zemljana že ducat let nepresežen. Takrat, pred dvanajstimi leti, je v starosti 122 let umrla Francozinja Jeanne Calment.