Tiskane izdaje
Odkritja astronomov, fizikov in matematikov se res vrstijo druga za drugim, večina vesolja pa za človeka kljub temu ostaja velika neznanka. Še posebej to velja za temno energijo in temno snov, ki po zadnjih ocenah skupaj sestavljata več kot 95 odstotkov vesolja. Odkrivanju tega misterija se bodo skušali znanstveniki približati tudi z računalniškimi simulacijami in izračuni, ki jih bo opravil Roadrunner – najmočnejši računalnik na svetu.
Skrivnostna temna energija skrbi za širjenje vesolja in deluje kot nekakšna odbojna sila. Videti je ne moremo, strokovnjaki pa lahko njen vpliv zaznajo in izračunajo le posredno. Temna snov pa z gravitacijsko silo skrbi, da se galaksije ne razbežijo. Ko bi jo lahko videli, bi bila menda podobna veliki pajčevini, ki z enega na drugi konec vesolja meri kar 270 milijonov svetlobnih let. Tako so vsaj lani izračunali kanadski in francoski raziskovalci, ki so merili njeno porazdelitev.
Simulacija vesolja
»V vesolju je običajne vidne snovi približno petkrat manj od skrivnostne temne, o kateri ne vemo skoraj nič. Da res obstaja, vemo le posredno, tako kažejo opazovanja in izračuni strokovnjakov. Imamo le posnetke njene ukrivljene svetlobe, ki jih je na Zemljo poslal Hubblov vesoljski teleskop. Seveda nas zanima, kako je razporejena po vesolju, in še marsikaj drugega,« pravi Salman Habib iz Nacionalnega laboratorija v Los Alamosu. S sodelavci je pripravil računalniški program, s katerim bo najzmogljivejši računalnik skušal izračunati porazdelitev temne snovi v vesolju.
Za simulacijo precej poenostavljenega modela vesolja so naredili poseben računalniški program, imenovan Roadrunner Universe. Sestavlja ga milijarda osončij in 64 milijard raznih vesoljskih teles. »Model vesolja, ki smo ga ustvarili za našo simulacijo, je za računalniške razmere res ogromen, v primerjavi z vesoljem pa zelo majhen. Podatkov, ki smo jih dobili z dosedanjimi opazovanji vesolja, je precej, tako da je simulacija dovolj dobra. Bolj kot bo natančna, uporabnejše podatke bomo dobili.«
Salman Habib je pripravil poseben računalniški algoritem, pri čemer se je opiral na dosedanje kartiranje vesolja, zlasti na projekt SDSS (Sloan Digital Sky Survey). Na podlagi tega projekta je nastala zelo natančna razporeditev galaksij na približno četrtini vidnega vesolja. Skupina znanstvenikov, ki sodelujejo pri tem projektu, je med drugim leta 2000 odkrila doslej najbolj oddaljeni kvazar. Svetlobo je oddal, ko je bilo vesolje staro manj kot poldrugo milijardo let. V Los Alamosu so prepričani, da je Roadrunner dovolj zmogljiv tudi za tako ogromno število podatkov, kot so jih pripravili za obdelavo v tem primeru.
Več v tiskani izdaji četrtkovega Dela.
