Satelit Glory bo posredoval podatke o dogajanju v zemeljski atmosferi

V zemeljsko krožnico bodo danes, 24. februarja, izstrelili nasin satelit Glory, ki je v celoti namenjen izboljšanju našega razumevanja delovanja narave in človeka na podnebje.

Objavljeno
24. februar 2011 11.07
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo, Ljubljana
Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo, Ljubljana
Program Nasinega satelita Glory – v zemeljsko krožnico ga bodo z enodnevno zamudo zaradi tehničnih težav izstrelili danes, 24. februarja, z izstrelišča vojaškega letalstva ZDA Vandenberg v Kaliforniji – je v celoti namenjen izboljšanju našega razumevanja delovanja narave in človeka na podnebje. Kar je prvi primer te vrste. Na krovu satelita se bo nahajalo več instrumentov, ki bodo med drugim merili Sončevo sevanje, delce aerosolov v Zemljini atmosferi in njihov vpliv na energijsko ravnovesje Zemlje. 

Dejansko je to nadaljevanje že več kot 31-letnega satelitskega zbiranja podatkov o solarnem sevanju; gre za podatke, ki so nujna sestavina modelov za napovedovanje podnebnih sprememb, ki jih bo na Glory zbiral inštrument, imenovan Total Irradiance Monitor (TIM). Prav tako naj bi s pomočjo sonde Glory zbirali nove podatke o globalni razširjenosti črnega ogljika, ki nastaja tako zaradi človekove dejavnosti kot tudi naravnih procesov in za katerega je znano, da močno absorbira sevanje in ima seveda toplotni učinek na atmosfero. Glory naj bi tudi zbiral podatke o različnih vrstah aerosolov v atmosferi (ovrednotil bo velikost vodnih kapljic in ledenih delcev v oblakih), za kar je opremljen z najsodobnejšimi tipali – Aerosol Polarimetry Sensor (APS).

Sonda Glory se bo kot šesta pridružila floti satelitov za opazovanje Zemlje, imenovanih tudi » A-vlak«. Ti sateliti delujejo povezano in tako dajejo bolj kohezivno in podrobno sliko dogajanj na našem planetu. Ta vesoljski program naj bi izboljšal natančnost globalnih in regionalnih podnebnih napovedi, kar je še kako pomembno v času, ko človeštvo išče prilagoditve na spremembe v podnebnem sistemu.

Osrednji oziroma nosilni del satelita Glory, tako imenovani »bus«, je družba Orbital Science Corporation uporabila že za druge namene; gre za zasnovo osrednjega dela, znanega kot LEOStar. Ta struktura je sestavljena iz osmerokotnega aluminijastega okvira in hidrazinskega pogonskega modula, ki vsebuje dovolj veliko količino raketnega goriva za vsaj 36-mesečno delovanje v orbiti. Satelit ob izstrelitvi tehta približno 525 kilogramov, visok je 1,9 in širok 1,4 metra.

Svojevrstna zanimivost je, da bo Glory v vesolje ponesla štiristopenjska raketa Taurus XL 3110; ta je že prava redkost, saj je trenutno edina takšna satelitska nosilna raketa s toliko stopnjami na svetu. Satelit bo spravila v sončno sinhrono orbito 640 kilometrov na Zemljo. Po 45 dneh v orbiti pa bo po seriji manevrov dosegel višino 705 kilometrov, kjer se bo pridružil omenjenemu »A- vlaku« satelitov za opazovanje Zemlje.

Celotni program satelita Glory, ki zajema razvoj, izgradnjo, izstrelitev in delovanje v orbiti, je ocenjen na 424 milijonov dolarjev, kar je za ta sorazmerno majhen satelit kar velik znesek. Tudi za Naso.