Ko so analizirali posnetke Spitzerjevega vesoljskega teleskopa so namreč ugotovili, da je v okolici umrlih zvezd precej kamnitega materiala, v katerem so odkrili tudi elemente, kot so kalcij, magnezij in železo.Mednarodna skupina znanstvenikov, ki je proučevala plinske oblake in zvezdni prah v okolici belih pritlikavk, je o svojih spoznanjih obvestila javnost na srečanju astronomov, ki ga pod naslovom European week of Astronomy & Space Science letos gosti britanska Univerza Hertfordshire. »To kar smo opazovali, je verjetno precej podobno usodi, ki čaka tudi naš Sončni sistem,« je pojasnil Jay Farihi z Univerze Leicester, ki je vodil skupino.
Večina opazovanih sistemov je bila precej podobna našem Osončju, strokovnjaki pa domnevajo, da bi lahko v nekaterih odkrili tudi oblike življenja. Njihovi izračuni so pokazali, da bi lahko imele nekatere bele pritlikavke, ki so bile malce večje in toplejše od Sonca, planetne sisteme. Samo v Rimski cesti je približno pet milijonov belih pritlikavk. Z opazovanji v ultravijolični svetlobi bi lahko opravili natančnejše meritve, je še dejal Farihi. Znani lovec na planete Michel Mayor iz ženevskega observatorija je sporočil, da je njegova skupina v okolici rdeče pritlikavke Gliese 581 odkrila še četrti planet, ki so ga poimenovali Gliese 581e. Je skoraj dvakrat večji od Zemlje, od zvezde pa je najmanj oddaljen zato prevroč, da bi na njem lahko pričakovali nam znane oblike življenja.
Več o tem lahko preberete v Delovi prilogi Znanost