V razvitih državah sveta se je v zadnjih desetletjih zaradi izboljšane nujne medicinske pomoči zelo zmanjšalo število smrtnih primerov, pa tudi primerov invalidnosti, a število bolnikov z možgansko kapjo oziroma inzultom ves čas narašča, med drugim zaradi splošnega staranja prebivalstva.
Prof. dr. Wilfried Lang, predstojnik nevrološkega oddelka dunajske Bolnišnice usmiljenih bratov in predsednik Avstrijskega društva za boj proti možganski kapi (ÖGSF), ki predseduje tudi strokovni komisiji državnega registra možganske kapi, pravi, da je v tej državi v sedemdestih letih prejšnjega stoletja na vsakih 100.000 prebivalcev zaradi možganske kapi umrlo 130 ljudi. Do leta 2008 pa se je umrljivost zaradi možganske kapi zmanjšala za skoraj 80 odstotkov (na 27 od 100.000 prebivalcev).
Prof. Lang, ki se sklicuje na angleški pregovor »Time is Brain« (Čas so možgani), poudarja, da ima za občutno zmanjšanje umrljivosti največ zaslug vrhunska mreža hitrih intervencijskih enot za ukrepanje pri možganski kapi, ki so razporejene po vsej Avstriji. Vsak drugi bolnik, ki je doživel možgansko kap, dobi danes visoko strokovno pomoč že v 90 minutah po kapi. Poleg tega imajo zdravniki danes na voljo učinkovita zdravila, ki topijo krvne strdke, zaradi katerih pride do večine možganskih kapi. Dr. Lang nam je povedal, da dobi v Avstriji takšno zdravljenje (trombolizo) takoj po kapi kar 15 odstotkov bolnikov. »To je rekord,« je dejal Lang, saj znaša v svetu ta delež od 2 do 4 odstotke.
Tveganje za ponovitev inzulta
Dr. Julia Ferrari, ki prav tako dela v dunajski Bolnišnici usmiljenih bratov, med drugim pa vodi tudi projektno skupino Tranzitorni ishemijski napadi (TIA) ÖGSF, opozarja, kako nevarne so lahko tako imenovane rahle možganske kapi (v strokovnem besednjaku: tranzitorni ishemijski napad). Ljudje jih še vedno ne jemljejo dovolj resno, in to velja tako za bolnike in njihove bližnje kakor za zdravnike, je poudarila.
»To je nevrološko obolenje, kratkotrajna motnja v prekrvavitvi možganov, z znaki kapi, ki ne trajajo več kot 24 ur. Pravzaprav trajajo običajno le kakšnih deset minut. Vendar pa je pri bolnikih, ki so doživeli TIA, veliko tveganje, da bodo v prihodnjih dneh doživeli usodno možgansko kap, zaradi katere bodo trpeli trajne posledice. Po doživetju TIA ima okoli 12 odstotkov bolnikov v prihodnjih treh mesecih ishemično možgansko kap, medtem ko šest odstotkov bolnikov doživi kap že v naslednjih 48 urah.« Dr. Julia Ferrari je dodala, da si je s kolegi, s katerimi proučuje TIA, zadala nalogo, da s ciljnimi ukrepi to tveganje bistveno zmanjšajo.
Učinkovito izogibanje kapi
Prof. dr. Johann Willeit, vodja intervencijske enote za možgansko kap na Univerzitetni kliniki za nevrologijo Medicinske univerze v Innsbrucku in že izbrani naslednik prof. Langa na mestu predsednika ÖGSF, pravi, da so tudi proti možganski kapi učinkoviti preventivni ukrepi.
»Možganski kapi se je mogoče izogniti. Že pred časom smo dokazali preventivni učinek telesne dejavnosti. Čim bolj je človek aktiven, tem boljše je delovanje njegovih možganov. Človek lahko s tekom dobesedno pobegne pred možgansko kapjo,« je malo za šalo dejal dr. Willeit in to svojo trditev dopolnil s študijo iz ZDA, ki je pokazala, da moški in ženske z vsakim kilometrom, ki ga pretečejo, zmanjšajo tveganje, da bodo doživeli možgansko kap. Tako je, denimo, pri tistih, ki vsak dan pretečejo osem kilometrov in več, tveganje, da bodo doživeli možgansko kap, manjše kar za 60 odstotkov.
So pa še nekateri dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo možgansko kap: visok krvni pritisk, sladkorna bolezen in motnje vrednosti maščob v krvi. »Že samo povišan krvni pritisk, tisti nad 140/90 mmHg, lahko za dva do štirikrat poveča tveganje možganske kapi,« je poudaril prof. Willeit in dodal, da je to tveganje mogoče zmanjšati kar za 80 odstotkov, če dosežemo optimalne vrednosti na petih področjih: (1) nekajenje, (2) telesna dejavnost vsaj 30 minut na dan, (3) optimalna telesna teža, (4) zmernost pri uživanju alkohola (največ 5 do 15 gramov alkohola na dan) in (5) sredozemska prehrana.
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela