Slovenski satelit ne bo obupal  

»Škoda. Po uspešnih enomesečnih pripravah so nam zmanjkali le trije delovni dnevi do zaključka integracije. Takrat naj bi nosilno strukturo s sateliti zaprli pod aerodinamični pokrov in jo namestili na vrh rakete Vega. Njeno zadnjo stopnjo so že polnili z gorivom, ko so zaradi višje sile prekinili priprave na izstrelitev,« pojasnjuje direktor centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) prof. dr. Tomaž Rodič. Tako slovenski satelit Nemo HD in še 52 drugih, med njimi slovenski nanosatelit Trisat, za zdaj ostajajo na Zemlji.

Ste bili zelo razočarani? »Vajeni smo zapletov, že osem let tečemo ta maraton. Zdaj smo bili res tik pred ciljem, le en teden je manjkal do izstrelitve. A se borimo naprej. Pokazalo pa se je, da sta ekipa in satelit dobro pripravljena.«

Šestnajsto izstrelitev tega tipa rakete, predvideno za 23. marec, je ustavilo širjenje koronavirusa. Po prvotnih načrtih bi Slovenija prva satelita v zemeljski orbiti morala dobiti že lani, a se je zamaknilo zaradi preiskave vzroka nesreče sicer zelo zanesljive Vege 11. julija.


 

Za Spacex in Ruse ni ovir

Zanimivo je, da sta ruska vesoljska agencija in ameriško zasebno podjetje Spacex, že potem ko je Evropa ustavila vse aktivnosti na vzletišču v Kourouju v Francoski Gvajani, spravila pod streho izstrelitvi kopice internetnih satelitov. »Težko je to komentirati, ker gre za politično odločitev. Francija je po volilnem koncu tedna na hitro sprejela stroge ukrepe za obvladovanje pandemije, ki seveda zadevajo tudi njene čezmorske departmaje,« nadaljuje Rodič, ki je prejšnji teden skupaj s kolegoma Ano Urbas in Martinom Lamutom sodeloval pri pripravah na izstrelitev z vzhodne obale Južne Amerike.

»Te so že tako ali tako tekle v razmerah preprečevanja širjenja bolezni. Izstrelitev bi potekala brez navzočnosti javnosti, pričakovali smo, da jo bomo uspešno izvedli, nato pa je prišlo navodilo, da je treba vse zapreti, tudi vesoljski center.«

Izstrelitev velik izziv

Mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov je v Francosko Gvajano prispel 16. februarja. Tam so ga z opremo in rezervnimi deli namestili v brezprašne prostore za pripravo, testiranje in integracijo satelitov na nosilno strukturo rakete. »Vse operacije na satelitu so bile vnaprej skrbno načrtovane, saj je bilo treba uskladiti integracijo z več kot 50 drugimi sateliti. S tem bi po številu naenkrat izstreljenih satelitov bistveno presegli rekord na katerikoli evropski raketi. Ker se je konzorcij družb Arianespace, Avio in SAB, ki delujejo v okviru evropske vesoljske agencije, prvič pripravljal na izstrelitev tako velikega števila mikro-, nano- in pikosatelitov, je bil to velik izziv tako v tehničnem kot organizacijskem pogledu,« poudarja Rodič.

Seveda ni šlo brez težav, priznava, a so jih s kombinacijo idej tradicionalnih vesoljskih podjetij in inovativnih razvijalcev malih satelitov uspešno premagovali. »Največ težav se je pojavilo med nameščanjem vmesnikov med sateliti in nosilno strukturo, spoprijeti smo se morali z anomalijami pri merjenju električnih parametrov za nekatere satelite, neskladnostmi pri medsebojnem pozicioniranju satelitov na nosilni strukturi in nestabilnostjo pri premeščanju zgornje palube z mikrosateliti.«


 

Vesolje ni samo romantika

Delo v vesoljski industriji se zdi vznemirljivo, a ni vedno tako, o zakulisju, večinoma skritem pred javnostjo, pravi Rodič. Veliko je čakanja: »Predvsem zaradi zapletov in upoštevanja strogih postopkov. Poleg tega se pri razvojnih vesoljskih projektih lahko pojavijo problemi in zastoji zaradi povsem banalnih razlogov, kot so dostava matic z napačnim navojem, manjkajoči vmesniki in neustrezno orodje. Čeprav so takšni zastoji lahko zelo neprijetni, še posebej kadar tekmujemo s časom, pa prinašajo tudi zanimivejše plati, ko si izkušeni inženirji izmenjajo zgodbe z ruskih, ameriških, indijskih ali kitajskih izstrelišč in ugibajo, kako bi problem rešili drugje.«
Zdaj strokovnjaki različnih ved iščejo rešitve za globalni problem, medtem pa svet bolj ali manj stoji in čaka. »Šele ko se bodo razmere povsod umirile in bodo stekle mednarodne letalske povezave, lahko pričakujemo nadaljevanje priprav za izstrelitev Vege.«

Čakanje za nedoločen čas

Negotov je tudi vrstni red izstrelitev. »Možno je, da Vega ne bo prva na vrsti, saj je bila odpovedana tudi izstrelitev rakete Sojuz s satelitom FalconEye 2 Združenih arabskih emiratov, pojavijo pa se lahko tudi druge prioritete. Do takrat bo Nemo HD, pritrjen na nosilno strukturo rakete, skupaj z drugimi sateliti čakal v integracijski sobi S5C v gvajanskem vesoljskem centru.«

Lahko ta nepredvideni »počitek« škodi satelitski tehnologiji? »Ko so ustavili aktivnosti, smo morali satelite ponovno povezati s podporno opremo. Pri Nemu HD je to predvsem oprema za vzdrževanje akumulatorjev, ker pa bodo okoli našega satelita potekala vzdrževalna dela tudi na drugih satelitih, smo preventivno odstranili še občutljive UHF-antene. Satelit lahko čaka 90 dni, v skrajnem primeru bi to obdobje lahko podaljšali na 180 dni. Če bo treba, se bomo morali pred iztekom roka z družbo Arianespace dogovoriti o načinu vzdrževanja satelita, če naša ekipa zaradi prekinjenih letalskih povezav še vedno ne bo mogla v Kourou. V normalnih razmerah Arianespace namreč ne prevzema nobenih del in odgovornosti za satelit.«

Finančne posledice

S prvo odložitvijo izstrelitve s septembra 2019 na 23. marec 2020 se neposredni stroški izstrelitve sicer niso spremenili, je pa to prineslo težave pri prerazporejanju nalog v projektih, zakasnitvah v denarnem toku, pogajanjih za zavarovanje, transport in storitve na izstrelišču. To so težko, a uspešno prebrodili, pripoveduje Rodič.

Bodo tudi novo preložitev? »Ko se bodo priprave nadaljevale, se bodo podvojili nekateri stroški dela in potovanj, nastali bodo dodatni stroški najema in vzdrževanja opreme. Pandemija koronavirusa povzroča širše gospodarske posledice, kar tudi za center Vesolje-SI pomeni velik zastoj v denarnem toku. Čeprav smo se z Eso in indijskim tehnološkim inštitutom IIT Kanpur že pred napovedano izstrelitvijo dogovarjali za začetek treh večjih projektov v prvi četrtini tega leta, se je sklepanje pogodb in izplačil upočasnilo, tako da bomo v prihodnjih mesecih imeli hude finančne težave, za katere rešitve še iščemo. Veseli pa nas, da smo z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo že dobili nabor učinkovitih ukrepov, ki jih je uvedla Esa za omejitev negativnih vplivov epidemije na vesoljski sektor ter pripravila načrt za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja in izvajanja programskih aktivnosti.«