Tiskane izdaje
Kar dve raziskovalni skupini, ki iščeta Higgsov bozon s pomočjo velikega hadronskega trkalnika (LHC) - ATLAS (v okviru tega eksperimenta je vodja slovenskih raziskovalcev prof. dr. Marko Mikuž) in raziskovalna skupina CMS - bosta predstavili zadnje rezultate lova na Higgsov bozon.
Kot pričakujejo, bodo raziskovalci iz Cerna odgovorili na "izziv", ki so ga v ponedeljek dobili od ameriških kolegov, ki delajo na pospeševalniku delcev Fermilab v ameriški zvezni državi Illinois. Američani so namreč sporočili, da so našli močne znake o obstoju Higgsovega bozona, ki bi pomagal razjasniti temeljne zakone vesolja, vendar čakajo še na podatke iz Evrope, ki bi potrdili morebitno odkritje. "Naši podatki močno kažejo na obstoj Higgsovega bozona, vendar bodo odkritje potrdili rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Evropi," je povedal tiskovni predstavnik pospeševalnika delcev Fermilab.
Ameriški znanstveniki so do teh ugotovitev prišli na podlagi desetletnih preizkusov v trkalniku Tevatron, ki je začel delovati leta 1985, lani pa so ga zaprli.
Zakaj je Higgsov bozon, ki ga imenujejo tudi božji delec, tako pomemben?
Predvsem zaradi tega, ker je še edini neodkriti delec, ki ga napoveduje t. i. standardni model. To je teorija, s katero so v začetku 70. let napovedali obstoj številnih osnovnih delcev (kvarkov c, b, t in leptona ter šibkih bozonov W+, W- in Z). Sčasoma so vse te delce potrdili s poskusi v različnih laboratorijih po svetu.
Seveda standardni model med fiziki ne velja za dokončno teorijo, s katero bi lahko pojasnili nastanek snovi, pač pa predvsem za teorijo osnovnih delcev in njihovih interakcij, ki zelo dobro opisuje naravo pri doslej dosegljivih energijah.
Standardni model razloži elektromagnetno, šibko in močno silo in ima za vsako od njih tudi delec, ki to silo prenaša. Brez Higgsovega bozona, ki poskrbi za to, da imajo osnovni gradniki snovi maso, se v standardnem modelu hitro pojavijo razpoke.
