Vzlet rakete Delta IV Heavy s Cape Canaverala je bil predviden za danes, a so ga zaradi težav z raketo preklicali in premaknili za 24 ur. Časovno okno, ko je bil vzlet danes še možen, da nadaljnja pot proti Soncu poteka optimalno, je bilo odprto od 9.33 do 10.38 po našem času, so sporočili iz podjetja United Launch Alliance. Tehniki so namreč zaznali težavo, povezano s tlakom v rezervoarjih helija.
Vzlet je po novem predviden za nedeljo ob 3.31 po vzhodnoameriškem času ali ob 9.31 po našem. Ugoden čas za istrelitev je sicer do 23. avgusta, so še sporočili iz Nase.
Pri Nasi in ULA ničesar ne prepuščajo tveganjem, saj je misija vredna okoli 1,2 milijarde evrov.
Neverjetna hitrost
Pot do za nas najpomembnejše zvezde je vse prej kot lahka. 99,8 odstotka znane mase Osončja pripada Soncu. Zaradi njegove gravitacijske sile je vse na svojem mestu - od malega Merkurja do Zemlje, plinskih velikanov do celo Oortovega oblaka na skrajnem robu. A čeprav ima tako močan poteg, je do njega težko. Pri Nasi pravijo, da potrebuje plovilo kar 55-krat več energije, da pride do Sonca kot do Marsa, saj se mora sonda znebiti sil gibanja Zemlje, ki se okoli Sonca vrti z hitrostjo 110.000 km/h (v povprečju 29,87 km/s), in odpotovati naravnost proti zvezdi. Sonda si bo pri potovanju pomagala tudi z gravitacijo Venere, in sicer, da jo bo nekoliko upočasnila za pravilno utirjenje v predvideno orbito. Da uspešno kljubuje gravitacijskim silam, je sonda, velika kot manjši avto, izjemno lahka, saj tehta le 635 kg.
Sonda Parker bo do cilja prispela že v treh mesecih, ko bo opravila prvo kroženje, v predvidenih sedmih letih jih bo opravila še 23, vsakič bo nekoliko bližje Soncu. Leta 2024 (predvidoma 19. decembra) in 2025 (18. marca in 14. junija), ko so predvidene zadnje tri najbližje orbite, bo sonda od površine Sonca oddaljena le 6,2 milijona kilometrov, potovala pa bo s hitrostjo kar okoli 700.000 km/h (okoli 200 km/s).
To je tako hitro, da bi iz Washingtona do Tokia pripotovali v manj kot minuti, okoli Zemlje pa v vsega treh minutah. Gre za Keplerjev zakon, bližje kot je telo drugemu težjemu telesu, hitreje potuje, da se ohrani v orbiti.
Čudo tehnike
Sonda se podaja v nenavadno Sončevo korono, ki ima kar nekaj milijonov stopinj Celzija oziroma okoli 300-krat več kot površje. Sonda bo iskala odgovore, zakaj je korona tako vroča in od kod dobi Sončev veter energijo, da uide gravitaciji ter pobegne v vesolje. Sončev veter je sicer lep, ko ga opazimo v obliki severnega sija, a je lahko škodljiv občutljivi elektroniki satelitov. Sonce je edina zvezda, ki jo lahko znanstveniki opazujejo od blizu, boljše poznavanje temeljnih procesov, ki se odvijajo na Soncu, bo doprineslo k razumevanju vesoljskega vremena, ki je lahko, kot omenjeno, tudi nevarno, misijo utemeljujejo pri Nasi.
Korona sama zaradi nizke gostote delcev, ki bi oddajali energijo, sondi večjih preglavic ne bo povzročala, a vseeno so morali znanstvene instrumente zaščititi pred neverjetno vročino, ki jo oddaja samo površje ali fotosfera Sonca. Tako bo proti zvezdi vseskozi usmerjen belo obarvan izjemno lahek karbonski ščit, ki ga bo segrelo na okoli 1400 stopinj Celzija, a za njim bodo instrumenti na prijetnih 30 stopinjah.
Na pot tudi več kot milijon imen
Svetloba od Sonca do Zemlje potuje osem minut, to pomeni, da bi posredovanje s tal vzelo preprosto preveč časa, da bi pomagali v primeru težav in tako je sonda povsem avtonomna in sama. A k Soncu bo sonda ponesla tudi spominsko kartico, na kateri je 1.137.202 imen ljudi, ki so se odzvali povabilu Nase, naj bodo simbolično vpleteni v misijo »dotakniti« se Sonca. Kartica je vgrajena v plaketo s citatom 91-letnega fizika Eugena Parkerja, po katerem je sonda poimenovana. Parker je pred 60 leti prvič predlagal obstoj Sončevega vetra. Gre za prvo Nasino misijo, poimenovano po še živečim posameznikom. »Poglejmo, kaj je pred nami,« se glasijo Parkerjeve besede. Mi mu pritrjujemo: »Dajmo!«