Sonda, ki potuje na kometu

Rosetta ‒ ime je dobila po kamnu, ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov ‒ je natančno proučevala komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko, 30. septembra 2016 pa načrtno strmoglavila nanj. 

Objavljeno
13. februar 2020 09.00
Posodobljeno
19. februar 2020 12.33
Umetniška upodobitev Rosette. FOTO: Esa
Znanstveniki še vedno proučujejo podatke, ki jih je sonda Rosetta zbrala pri kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Tako so nedavno predstavili njegovo kameleonsko vedenje, ko se približuje Soncu ali se od njega oddaljuje. Bliže mu je, manj je rdeč. Barva se spreminja zaradi odboja svetlobe od vodnega ledu na površju in v okolici kometa, so zapisali na spletni strani Ese.



Ob prvem srečanju je bil komet daleč od Sonca in je bil prekrit s prahom, ledu se je videlo le malo. Takrat je bila površina rdečkasta. Med približevanjem zvezdi ob sublimaciji prah in led odnaša s površja in tako se je prikazal starodavni led, komet pa je postajal modrikast. Po drugi strani je koma, sestavljena iz odpadajočega materiala, ob približevanju Sonca postajala rdečkasta, pri oddaljevanju pa znova modrikasta.



Odprava evropske vesoljske agencije Rosetta se je v zgodovino vpisala, ker je lander Philae kot prvi pristal na kometu; ti so kot časovne kapsule iz obdobja, ko se je naše osončje rojevalo. Sondo so izstrelili 2. marca 2004, na desetletni poti do kometa je med drugim srečala dva asteroida, 2867 Steins (leta 2008) in 21 Lutetia (leta 2010), nato so jo junija 2011 prestavili v hibernacijo, saj je bila predaleč od Sonca, da bi njeni sicer vrhunski solarni paneli pridobivali dovolj energije.

Januarja 2014 so inženirji okoli 20 minut napeto čakali signal, ki je sporočil, da je več kot 20 znanstvenih instrumentov preživelo dolg spanec na še daljšem potovanju. S sondo je bilo vse v najlepšem redu, sledilo je upočasnjevanje, 6. avgusta 2014 pa je končno dosegla cilj. Dobri dve leti ga je nato obletavala na razdalji od devet do 30 kilometrov. 

image
Komet 67P Čurjumov-Gerasimenko FOTO: ESA/Rosetta/NAVCAM 


Izkazalo se je, da komet ni oblikovan kot krompir, ampak kot gumijasta račka, kar je nemudoma otežilo odpravo oziroma predvsem izbiranje kraja pristanka. Klifi, skale in kraterji so bili tudi na območjih, ki so bila videti najbolj prijazna. Dvanajstega novembra je sonda lander vendarle spustila iz naročja, nato je kot prvi sploh pristal na kometu. A pri tem se je nesrečno odbil, ker se ni uspešno zasidral, in odskočil v senco. Tam ni mogel polniti baterij in čez dva dni so se od njega poslovili.

Vseeno je znanstvenikom poslal dragocene bližnje posnetke površja in podatke, med drugim je odkril organske molekule, bogate z dušikom, kakršnih dotlej še niso odkrili na kometu. Med molekulami so bile tudi ključne pri gradnji aminokislin, sladkorjev in nukleobaz DNK, torej za gradnike življenja. Zelo možno je, da so ravno kometi na novonastalo Zemljo zanesli vir življenja. 

Rosetta ‒ ime je dobila po kamnu, ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov ‒ je še dve leti natančno proučevala komet, 30. septembra 2016 pa načrtno strmoglavila nanj. 

Začetek odprave: 2. marca 2004
Konec odprave: 30. septembra 2016
Teža ob izstrelitvi: orbiter 2900 kg, lander 100 kg
Trenutna oddaljenost kometa od Zemlje: 807 milijonov km
Površina in moč sončnih plošč: 64 m2, največ 1500 W