Tiskane izdaje
Več poskusov, kako v telefon spraviti spodoben fotoaparat z zumom, smo že videli. Nokia je prva začela z večjim tipalom z nepojmljivo veliko milijoni točk, kar z omogoča precej kvaliteten digitalni zum. Tudi telefoni z resnimi objektivi niso novost, pred leti jih je prav tako izdelovala Nokia, zdaj je glavni v teh poskusih Samsung. HTC je zmanjšal število megatočk, tako da vsaka zajame več svetlobe. Vse to pa se je dogajalo znotraj telefona, v isti napravi.
Sony, znan po svojih ekstravagantnih zamislih, pa je prišel na drugačno idejo. Telefon ima dovolj dober zaslon, pravzaprav boljšega od vsakega fotoaparata, nima pa vsega ostalega, kar pritiče resnemu fotografskemu orodju. Zato so v dodatku qx zbrali vse to ostalo, zaslon in upravljanje pa pustili telefonu. Škoda je samo, da je bolj malo ostalo od orodja, saj je qx 10, manj zmogljiv od dveh prvih modelov, bolj igračka kot kaj drugega.
Objektiv ali kaj več?
Qx 10 izgleda kot objektiv za fotoaparat, kar tudi je. Le da so v istem cilindru poleg leč še tipalo, slikovni procesor, reža za pomnilniško kartico in baterija. V tem konkretnem modelu, ki je naprodaj za 200 evrov, je tipalo z 18 milijoni točk enako veliko, kot v običajnem žepnem fotoaparatu. Zum je desetkratni, možno pa ga je krmiliti tudi s tipkama na samem aparatu, kjer je zraven še tipka za proženje. To pa je poleg majhnega indikatorja napolnjenosti baterije in gumba za vklop ali izklop tudi vse, kar je možno najti na objektivu. Bliskavice ni.
Dodatek qx s telefonom povežemo prek neposredno brezžične povezave (wi-fi direct), pri čemer moramo prvič vtipkati geslo pod pokrovom za baterijo. Če telefon telefon podpira tehnologijo nfc, je treba napravi samo stakniti skupaj na pravih mestih in se odpre aplikacija play memories mobile.
S to nato fotografiramo (na voljo je za sistema android in ios) in ponuja podobno okolje kot Sonyjeve fotografske aplikacije na androidnih telefonih. Vendar manj nastavitev, saj pri qx 10 lahko nastavljamo le velikost fotografij, izbiramo med tremi načini in zvišujemo ali znižujemo pod- oz. preosvetljenost.
Zum pomaga, počasnost ne
V enem od obeh samodejnih načinov aparat naredi več posnetkov in jih združi v enega, kar včasih dejansko da lepše rezultate. Kakovost fotografij je na podobni ravni, kot jo izpljune vsak žepni fotoaparat. V dobri svetlobi niti običajni pametni telefoni ne zaostajajo veliko, ne po podrobnostih, ne po dinamiki.
Prednost se pokaže v slabi svetlobi, pa vendar spet ne drastična, vsaj ne pri širokih kotih. Še največja prednost, ki jo s qx dosežemo v primerjavi s tem, kar omogoča telefon, je možnost približevanja motiva zaradi optičnega zuma. Komur je to pomembno, bo lahko s tem dodatkom veselo fotografiral oddaljene predmete, podrobnosti na znamenitostih ali živali.
No, vsaj poskusil fotografirati. Kajti povezava je precej počasna in slika na zaslonu vseskozi malo zaostaja ali se nekaj sekund sploh ne osveži. Tudi začetno povezovanje traja kakšne pol minute in v tem času lahko motiv že zdavnaj zamudimo. Še večja težava pa je v tem, da se povezava med objektivom in telefonom izgubi vsakič, ko skočimo v galerijo, da bi si ogledali posnete fotografije.
Na telefon se privzeto shranjujejo pomanjšane fotografije (2 mp), lahko pa nastavimo tudi, da aplikacija prenese originalne, kar pa spet traja več sekund za vsako fotografijo. Videi ostanejo samo na pomnilniški kartici. Zdi pa se nam, da video, čeprav je čisto spodoben, in med snemanjem lahko zumiramo, ni primarna naloga te naprave.
Nenavadni načini uporabe
Tudi samo fotografiranje z objektivom, nameščenim na telefonu - prek nastavka z gibljivimi kleščami -, je precej dolgočasno in nikakor ne izkoristi največjega potenciala tega »fotoaparata«. Daleč največ veselja s qx 10 smo imeli, ko smo z njim fotografirali in snemali iz nenavadnih kotov, od spodaj ali zgoraj, kjer z običajnim aparatom ne vidimo, kakšen je motiv, ga postavili na stojalo in ga upravljali od daleč ali za šalo za kom vohunili.
Za take namene je to super pripravica. In ker je dovolj majhna in lahka, jo je mogoče imeti nekje v torbi(ci) ali v enem od žepov in potegniti na plano, ko se prikaže kakšen zanimiv motiv ali utrne fotografska ideja.
Če bi Sony še izboljšal hitrost povezovanja, bi se že skoraj lahko pogovarjali o uporabni napravi. Če bi zraven še znižal ceno, pa bi verjetno zadeva zamikala marsikoga, ki se mu zdi telefonski fotoaparat občutno premalo zmogljiv, dodatni žepnik pa odveč.
