Tiskane izdaje
Kako gledate na spremembe v računalništvu v zadnjem času? Zdi se, da so namizni računalniki v zatonu, vse bolj pa se uveljavljajo mobilne naprave.
Mobilna stran prinaša zelo veliko spremembo. Ljudje na tem koncu sveta se kar nekako ne zavedajo, da niso vsi prebivalci našega planeta povezani v internet. Zemljanov bo kmalu sedem milijard, le dve milijardi pa jih imata dostop do interneta.
Medtem ko je mobilnih povezav že več kot pet milijard.
Tako je. In to vidim kot priložnost, kako veliko ljudem zelo hitro omogočiti dostop do spleta. Marsikje po svetu fiksnih povezav verjetno sploh ne bo. In vsaj prihodnjih nekaj let se bodo morali zadovoljiti s hitrostmi, ki niso niti približno takšne, kot jih ljudje očitno pripisujejo mobilnim omrežjem. Celo marsikje v zahodni Evropi so precej manjše, kot se na splošno misli. Vendar splet prodira povsod in trenutno smo še vedno precej na začetku evolucije. Verjetno ne bo naprave, ki ne bi potrebovala spleta. In ta bi moral biti enako dostopen na vseh.
Torej je brskalnik najpomembnejši program od vseh, ki jih uporabljamo na naših računalnikih in mobilnih napravah?
Zagotovo. Saj pravzaprav ne uporabljamo več prav veliko drugih programov. Na svojih nastopih poslušalce pogosto vprašam, koliko jih uporablja več kot pet samostojnih programov na osebnem računalniku. Običajno jih roko dvigne približno pet odstotkov.
Toda na mobilnih platformah vidimo nekakšen odmik od spleta, od brskalnika k samostojnim programčkom. Elektronsko pošto in novice beremo v namenskih aplikacijah, ne v brskalniku.
Nekaj je gotovo na tem, vendar tudi precej hrupa za nič. Z opero mini se približujemo dvema milijardama ogledov spletnih strani na dan, kar kaže, da ljudje dejansko želijo splet. Želijo iskati informacije, imeti različne vire. To ne pomeni, da ne smete uporabljati aplikacij, prepričan pa sem, da boste vmes pognali tudi brskalnik.
Zakaj imajo torej nekateri uporabniki raje aplikacije? V čem se po vašem mnenju razlikuje uporabniška izkušnja?
Verjetno je največja težava počasnost brskalnika. Mnoge aplikacije so v bistvu spletne strani v svojem oknu. Tak pristop ima prednosti, denimo to, da je aplikacija laže dostopna. Vendar to ni dosti drugače kot zaznamek ali hitri dostop (speed dial) v operi.
Kje vidite razloge, da je brskalnikov razmeroma malo? Na osebnih računalnikih imamo pet glavnih igralcev, poleg internet explorerja in opere še firefox, chrome in safari. Na mobilnih platformah pa so brskalniki večinoma take ali drugačne olepšave in predelave Applovega oziroma Googlovega brskalnika.
V tem poslu se je precej težko obdržati, kar dokazuje množica podjetij, ki so v zadnjem desetletju že obupala z razvojem brskalnikov. Ne samo to, brskalnik so povsem na novo, z ničle poleg nas razvili le še Microsoft, Mozilla in Apple. Celo Googlov chrome ima osnovo v Applovem brskalniku, in če se podjetju, kot je Google, ne zdi vredno ali mogoče razviti povsem svojega brskalnika, to zagotovo nekaj pove.
Na mobilnem področju ste zelo močni, na namiznem pa najmanjši od petih »velikih«. Je razlog ostrejša konkurenca pri namiznih brskalnikih, se morda namenoma bolj posvečate razvoju mobilnih brskalnikov?
Razlika je v tem, da je mobilni trg precej bolj razpršen. To nam je omogočilo, da smo vanj investirali, da smo se ga lotili tako kot še nihče drug. Zraven smo bili razmeroma zgodaj in nekaj smo se naučili iz zgodbe na namizju. Ko smo predstavili opero mini, smo jo takoj ponudili zastonj. Še en razlog je stiskanje podatkov, ki ga privzeto opravljamo za uporabnike opere mini in uporabnike opere mobile, če vklopijo funkcijo turbo. S tem stran stisnemo na približno desetino prvotne velikosti. Nalaganje strani je zato hitrejše, količina prenesenih podatkov pa manjša, s čimer uporabniki prihranijo čas in denar, če plačujejo po megabajtih.
Vas pa tako stiskanje zagotovo precej stane? Povezave, diskovni prostor, procesorska moč in vse, kar je povezano s stiskanjem, niso ravno zastonj.
Stane nas kar lepo vsoto, vendar zadevo dobro obvladujemo. Ker sklepamo pogodbe z operaterji in ponudniki vsebin, je stvar donosna in bo v prihodnje še bolj. Celo na področju osebnih računalnikov, čeprav izdelek ponujamo brezplačno.
Po drugi strani je pri namiznih brskalnikih firefox v razmeroma kratkem času pridobil precej velik tržni delež, vam pa to ni uspelo. Tudi chrome je hitro postal tretji najbolj uporabljan brskalnik, medtem ko je opera še vedno nekje med enim in dvema odstotkoma tržnega deleža.
Naš delež je večji, kot kaže statistika. Na začetku leta 2009 smo imeli 50 milijonov uporabnikov, konec istega leta že 100 milijonov, zdaj smo pri približno 170 milijonih aktivnih uporabnikov (na začetku marca, op. p.). Torej rastemo precej hitro. Seveda se ne slepimo, konkurenca je izjemno huda. Firefox, ki je nadomestil netscape, je imel precej podpore in je bil, roko na srce, že takrat dober izdelek, zato mu je uspelo. Z Googlom je podobno. Za njim je sposobna, pametna ekipa, razvili so dober brskalnik, hkrati pa vanj vlagajo veliko oglasnega denarja oziroma prostora.
Kakšno je vaše videnje Microsofta in njegovega razvoja brskalnika? Po izidu internet explorerja 6 je zaspal, nato se je pred nekaj leti s sedmico zbudil in zdaj je spet zelo dejaven.
Res so se vrnili. Vendar so bili tako daleč zadaj, da se še vedno trudijo priti na enako raven kot tekmeci. Približujejo se, toda za zdaj zgolj lovijo zaostanek, v ničemer niso pred opero, firefoxom ali chromom.
Brskalniki se v zadnjem času precej bolj držijo standardov kot nekoč, vsaj če vzamemo za merilo test acid3 in podobne. Se razmere res izboljšujejo?
Zagotovo. Brskalniki so bolj prilagojeni standardom in ti so zdaj bolj izdelani. Del specifikacij html 5 je tudi to, kaj naj brskalnik naredi, če je koda napačna. Večina strani namreč ne upošteva popolnoma specifikacij in priporočil. Brskalniki so od vsega začetka napisani tako, da so prizanesljivi do slabo napisanih strani. To je po svoje prijazno, težava pa je, da ni mogoče predvideti, kaj se bo zgodilo, saj različni brskalniki delujejo na različne načine. S poskusom standardiziranja, kaj brskalniki počnejo, olajšujemo delo razvijalcem, da bodo lahko stran razvili enkrat in bo povsod delovala enako. Pomaga pa tudi dejstvo, da Microsoft nadgrajuje svoj brskalnik. Vsakič ko podprejo katerega od splošno razširjenih standardov, v Operi proslavljamo (smeh).
So torej za napačno prikazane strani krivi predvsem njihovi oblikovalci ali tudi brskalniki? V operi večkrat naletimo na kakšno tako stran.
Jasno je, da so v našem brskalniku luknje, ki jih moramo zakrpati. Huda težava pa je, da veliko razvijalcev programira z mislijo na internet explorer, strani pa potem v drugih brskalnikih delujejo ali tudi ne. Ali pa vgradijo kodo, ki brskalniku reče, če je firefox, naredi to, če ni, naredi ono. In potem mi dobimo to drugo kodo, čeprav bi recimo opera pravilno delovala s tisto za firefox. V takih primerih najprej poskusimo prepričati vzdrževalce strani, naj popravijo zadevo, sicer pa sami v brskalnik vgradimo delček kode, ki odpravi nepravilnosti.
Kakšen je vaš poslovni model, kaj je glavni vir prihodkov?
Na začetku je bila opera preizkusni program, shareware. Kasneje smo jo ponudili zastonj, vendar z oglasno pasico, od česar pa nismo zaslužili nič. Zato smo nazadnje odstranili še pasico in opera je postala povsem zastonjski program. Tako zdaj služimo od uporabe brskalnika. Poskušali smo izbrati storitve, ki bi jih uporabniki radi imeli na voljo. Leta 2001 smo v zgornjem desnem kotu dodali vrstico za iskanje, kar so potem povzeli vsi drugi brskalniki. Skozi to imamo pogodbo z Googlom, Microsoftom, Amazonom, Ebayem, lokalne dogovore v nekaterih državah. Ker jim posredujemo promet, lahko zaradi večjega obiska dražje prodajajo oglasni prostor, nam pa za ta promet nekaj plačajo.
Torej imate podoben poslovni model kot fundacija Mozilla, ki razvija firefox?
Popolnoma enakega. Poleg tega ponujamo licenciranje proizvajalcem strojne opreme, denimo pri televizorjih Loeweju, Sonyju, Sharpu, Philipsu, Toshibi. Imamo pogodbo z Nintendom in drugimi proizvajalci za različne naprave, na katere je opera prednameščena. Včasih se sploh ne vidi, da je to opera, ali pa niti ne gre za brskalnik, temveč za menije in podobne zadeve. Na mobilnem področju pa imamo dogovore z operaterji, za katere morda rahlo prilagodimo opero mini, in si potem delimo prihodke.
Kakšno je vaše mnenje o flashu?
Zame je flash del današnjega spleta, veliko vsebine je narejene z njim. To je pač dejstvo. Res pa je mogoče vse več narediti s spletnimi standardi, brez namenskih vtičnikov.
Na kateri strani ste v polemiki o video kodekih, ki je v zadnjem času precej napeta. Nekateri se zavzemajo za odprte, drugi pa za lastniške standarde, denimo h.264 (mpeg-4), ki ga poznamo z digitalne televizije?
Močno podpiramo odprti splet, zato se zavzemamo za standard webm, kot ga predlaga Google. Najbolje bi bilo, da bi bila to specifikacija, ne implementacija. Kakršne so stvari zdaj, pa gre vsaj za implementacijo, ki je odprta in za katero ni treba plačevati licenčnine. Bojimo se težav z licenciranjem tehnologije. Nočemo spleta, za katerega so potrebne licenčnine.
