Tiskane izdaje
Street View je na prvi pogled izjemno zanimiva in inventivna storitev. Potem ko je fotografiral Zemljo z neba, je Google večino sveta – ne pa tudi Slovenije – pofotografiral še s tal, in uporabnik storitve Maps se lahko postavi v ulico, se po njej premika (v radiju 360 stopinj), kot bi bil resnično na njej. Ustvarjalci storitve so šli celo tako daleč, da so podobno predstavili olimpijska prizorišča (smučarske proge) in stadione svetovnega prvenstva v nogometu. Toda če so bili stadioni med fotografiranjem bolj ali manj prazni, je na ulicah večinoma veliko naključnih mimoidočih. Te lahko objektivi ujamejo v kakšni kočljivi pozi ali v nezaželeni družbi, poleg tega se lahko na fotografiji vidi kaj, česar mimoidoči na ulici niti ne opazijo. Zato je storitev že na začetku marsikoga zmotila.
Vohljanje in preiskave
Vendar to še zdaleč ni bilo vse. Po razkritju, da Googlovi avtomo bili niso snemali samo ulic, ampak so tudi prisluškovali brezžičnim omrežjem (wi-fi), se je sprožil plaz preiskav v več državah. Sprva samo zaradi prestrezanja podatkovnega prometa v teh (domačih) omrežjih, v zadnjem času pa še zaradi kopiranja gesel. Tako je britanski varuh zasebnosti sprožil uradno preiskavo, za podobno potezo so se odločili tudi v Kanadi, kjer so razkrili prestrezanje gesel. Googlov podpredsednik Alan Eustace se je opravičil in dejal, da želijo podatke izbrisati takoj, ko bo mogoče. Povedal je še, da je bila večina podatkov fragmentiranih, toda v nekaterih primerih so zajeli celotna e-sporočila, naslove spletnih strani in tudi gesla. Direktor britanske organizacije za varstvo osebnih podatkov Big Brother Watch Alex Deane nad priznanjem ni bil navdušen. »Kot da zbirka milijonov fotografij zasebnih hiš in stanovanj ne bi bila dovolj. Novica, da je Google prestrezal tudi e-pošto in gesla, je naravnost nezaslišana,« se je raz buril. V Googlu še naprej trdijo, da so podatke zbirali pomotoma in da tega ne počnejo več.
Tudi ameriška organizacija za varstvo potrošnikov (Federal Trade Commission) je ustavila postopek proti spletnemu velikanu, potem ko je od njega dobila določena zagotovila, Google pa je še imenoval Almo Whitten za »direktorico zasebnosti«. Ta je že dejala, da so skrbi glede storitve Street View podjetje presenetile. »Naš glavni motiv je povrniti zaupanje uporabnikov. Zadnje čase smo jih večkrat, kot bi si želeli, negativno presenetili, zato moramo poskrbeti, da se to ne bo več dogajalo,« je povedala za britanski časnik Guardian . V zadevo se je pred kratkim vmešala tudi evropska komisarka za človekove pravice Viviane Reding, ki je poudarila, da se ima vsak državljan katere koli članice Evropske unije pravico pritožiti glede te storitve in da mora Google upoštevati te pritožbe.
Informacijska pooblaščenka odločno proti
Pred časom je mnenje o fotografiranju izdala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Nanjo se je obrnilo (neznano) podjetje, ki je želelo v Sloveniji fo tografirati ulice za Google. Poobla ščenko je vprašalo, kaj je dovoljeno snemati na javnih mestih in kaj ne. Odgovor Pirc Musarjeve jih ni posebno razveselil, saj se pozneje, kot so nam povedali v uradu pooblaščenke, nanjo niso več obrnili. Prav tako niso začeli zbirati materiala za Street View in Slovenija še vedno ni vključena v to storitev, niti v naši državi ne deluje Googlova navigacija (prav tako del aplikacije Maps). Nekateri to dvoje povezujejo in trdijo, da navigacije v Sloveniji ne bo, dokler ne bo Street Viewa, toda med tem dvojim ni nujna vzročno-poslednična povezava.
Informacijska pooblaščenka je ocenila, da bi s tovrstnim snemanjem nastala nova zbirka osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage, ker posamezniki na fotografijah v obdelavo svojih osebnih podatkov niso privolili. Omenjeno podjetje je argumentiralo, da bi o snemanju obveščalo, vendar je pooblaščenka poudarila, da »samo domnevna privolitev na podlagi javno objavljenega obvestila o snemanju, ki posameznika morda sploh ni doseglo, ni in ne more biti zadostna pravna podlaga za objavo posameznikovih osebnih podatkov (fotografij).« Kljub temu pa je med priporočili izrecno zapisala, da je obvestilo pred snemanjem treba objaviti, tako obvestilo pa mora vsebovati kar precej širok nabor informacij. Pirc Musarjeva še ugotavlja, da taka zbirka podatkov – poleg tega, da zanjo ni pravne podlage – niti ni potrebna za dosego namena, torej vključitve posnetkov ulic v spletne zemljevide.
Pooblaščenka je prepričana, da bi bilo treba fotografije anonimizirati takoj, ko so posnete. Tako bi zbirko osebnih podatkov obdelovali le zaradi anonimizacije, takoj nato pa bi morali originalne fotografije uničiti. Potencialni izvajalec je navajal, da bi surove, neobdelane podatke posredoval Googlu v Belgijo, sam pa fotografij ne bi obdeloval. »Zbirke podatkov se pred anonimizacijo ne sme kopirati, posredovati, izvažati ali kakor koli drugače obdelovati,« je poudarila informacijska pooblaščenka. Opozorila še je, da za zbirko posnetkov z osebnimi podatki nima pravne podlage niti Google kot naročnik niti njegov pogodbeni partner kot izvajalec. Poleg tega je omenila rok hrambe takšnih podatkov. Če bi bil ta dolg (eno leto), bi morali biti ustrezno zavarovani. Verjetno podobno kot prometni in lokacijski podatki, ki jih hranijo telekomunikacijski operaterji.
Slovenija ni edina država s pomisleki
Informacijska pooblaščenka je dala še nekaj priporočil, poleg objave obvestil o fotografiranju in njihove obvezne takojšnje anonimizacije. Tako bi moral izvajalec storitve na zahtevo posameznika izbrisati njegove osebne podatke. Tudi postopki za odgovore in reševanje pritožb bi morali biti preprosti. Poleg tega surovih posnetkov ne bi smel imeti pri sebi, še manj posredovati komu drugemu. In pri fotografiranju bi se moral izogibati občutljivom situacijam, območjem (okolica zdravstvenih ustanov, cerkva, stanovanj, pisarn) in dogodkom, ki niso vidni običajnemu mimoidočemu. To pomeni, da kamere ne bi smele kukati čez ograje in skozi okna. S prestrezanjem podatkov v omrežjih wi-fi se informacijska pooblaščenka ni ukvarjala. Je pa zapisala, da bi moral izvajalec snemanja, če bi hotel dobiti še kakšne dodatne podatke, dobiti podlago v zakonu in izrecno privolitev posameznikov. Zaradi njenega mnenja se je na spletnih forumih več uporabnikov zgražalo nad njenim »zaviranjem napredka« in delovanju »proti skupnemu dobremu«. Tudi drugi so opozarjali, da je Google Street View pač zasebna storitev, zaradi katere res ni treba pozabiti na vse pravice glede varovanja osebnih podatkov.
Slovenija tako ostaja ena od držav, ki Googlu vsaj pri tem še ni popustila. Tudi drugod je vse več znamenj, da Street View ni najbolj zaželen in da ljudje veliko lažje živijo brez njega kot s tem, da so vsemu svetu na očeh. Slovenija ni edina država s takim pogledom na zadevo. Tudi češki informacijski pooblaščenec Igor Nemec je že drugič zavrnil prošnjo Googla za fotografiranje v tej državi, češ da bo to nesorazmeren vdor v zasebnost državljanov. Češka je delno že vključena v Street View, te fotografije pa bodo v storitvi verjetno tudi ostale, toda dovoljenja za nadaljevanje snemanja za zdaj ni. Podobno se tudi nekatera nemška mesta nočejo vključiti v navidezno sprehajanje po njihovih ulicah. Google pa je pred meseci že namignil, da bi se zaradi tovrstnih pomislekov s to storitvijo utegnil popolnoma umakniti iz Evrope.
Iz tiskane izdaje Dela
