Tiskane izdaje
Po ocenah mednarodne zveze za sladkorno bolezen (IDF) ima to presnovno motnjo najmanj 372 milijonov ljudi. Vsako leto se jim pridruži še vsaj 8 milijonov. Če ne bo organiziranih učinkovitejših preventivnih ukrepov in povsod dosegljivega ustreznega zdravljenja, bo že zdaj epidemična razširjenost te bolezni postala težko obvladljivo zdravstveno, socialno in ekonomsko breme.
To je eno od sporočil ob današnjem – 14. novembru – svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Ta dan, ki je sicer v svetu in pri nas v znamenju širokega ozaveščanja in številnih preventivnih dejavnosti, je posvečen spominu na kanadskega zdravnika Fredericka Bantinga, ki je s Charlesom Bestom prvi razvil idejo o notranjem izločanju trebušne slinavke in za to prejel tudi Nobelovo nagrado za medicino. Svetovni dan sladkorne bolezni so v svetu sicer prvič organizirali leta 1991 kot odziv na zaskrbljujoče povečevanje te presnovne motnje. Leta 2006 pa so tudi Združeni narodi sprejeli posebno resolucijo, ki naj bi spodbudila globalni program za učinkovitejše preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni.
V Sloveniji, kjer so se na pobudo prvega slovenskega diabetologa Ljudevita Merčuna lotili sistematičnega društvenega delovanja na tem področju že leta 1956, kar je bilo le deset let za ustanovitvijo Mednarodne diabetične federacije, danes ocenjujejo, da živi s sladkorno boleznijo med 130 in 140 tisoč ljudi. Število je približno, ker nimamo enotnega registra bolnikov, poleg tega pa strokovnjaki vedno znova opozarjajo, da gre tudi pri sladkorni – tako kot na primer pri povišanem krvnem tlaku – za tiho epidemijo, ker ljudje pogosto ne opazijo zdravstvenih sprememb, dokler bolezen ne opozori nase z resnejšimi posledicami.
Tako se tudi na tem področju svet sooča s svojevrstnim paradoksom, da se bo ob vsem napredku medicine in siceršnjem razvoju, ki sta pomembno prispevala k podaljšanju povprečne življenjske dobe, prav zaradi sladkorne, in morda še nekaterih zelo razširjenih kroničnih bolezni, ta prvič v zgodovini začela znova krajšati.
Mlajši s tipom 1, odrasli večinoma s tipom 2
Na splošno sta znani dve obliki sladkorne bolezni. Tip 1 nastane, ko posameznikov lastni imunski sistem iz neznanega razloga uniči celice v trebušni slinavki, ki izdelujejo inzulin. Ta pomembni hormon omogoča prehajanje krvnega sladkorja iz krvi v celice po vsem organizmu. Raven glukoze v krvi se zviša, ko trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali kadar postanejo celice v telesu odporne oziroma manj odzivne na njegovo delovanje. Običajno se razvije v mladosti in približno polovica ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 izve za diagnozo pred 18. letom starosti. Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 si morajo vsak dan injicirati inzulin. Tudi število primerov sladkorne bolezni tipa 1 se za zdaj iz še neznanih razlogov nenehno povečuje in ocenjujejo, da živi s tem v svetu približno 5 milijonov ljudi.
Glavnino, okoli 90 odstotkov ljudi s sladkorno pa ima tip 2. Strokovnjaki nastanek te presnovne motnje povezujejo s kombinacijo genske občutljivosti in dejavnikov iz okolja, kamor pa spadajo predvsem nezdrav življenjski slog in spremljajoče posledice kot so neustrezna prehrana in premalo gibanja ter zato prevelika telesna teža, dodatno pa še različne razvade. Ljudje s sladkorno tipa 2 imajo tako pogosto tudi prevelike koncentracije maščobe in holesterola v krvi in so bolj ogroženi tudi zaradi srčnih in žilnih bolezni.
Sladkorna odkrita
Tako je, kot pripoveduje, ob neki priložnosti, bolj iz radovednosti kot zaradi kakšnih težav z zdravjem, opravil test krvi na sladkor tudi slovenski igralec Matjaž Javšnik. Na veliko presenečenje mu je pozneje tudi zdravnik potrdil sladkorno. To je, priznava, precej spremenilo njegov dotedanji način življenja, vendar ne tako, kot bi morda pričakovali, da bi se zaprl vase in obupaval … Po prvem neprijetnem presenečenju in hitro za tem tudi spoznanju, da bo treba bolj poskrbeti za lastno zdravje, je na pobudo Zavoda za diabetes in pod okriljem družbe Novo Nordisk že lani kot ambasador nacionalne kampanje z lastnim zgledom začel intenzivno ozaveščati prebivalstvo za zdrav življenjski slog. Logotip krvni sladkor čista 5 in Bodi odličnjak pomenita, naj se izmerjen krvni sladkor giblje okoli številke 5 (milimola/liter).
Letos se je v enaki vlogi temu pridružila mlada študentka Nina Kos, aktualna slovenska misica Zemlje (Miss Earth), prav tako z diagnozo sladkorne bolezni. Kot pravi, je sladkorna bolezen tipa 1 oziroma življenje z inzulinom za vsakogar, ki se mora spoprijeti s tako izkušnjo, najprej velik šok. Sledilo je soočenje z resnico in spoznanje, da mora popolnoma spremeniti življenjske navade, se pravi se zdraviti z inzulinom in upoštevati zdrav življenjski slog. Zato pa, zagotavlja, kljub temu lahko še naprej živi srečno, polno in zdravo življenje ter izpolnjuje življenjske načrte.
Naj ne bo ovira
Gibanje, gibanje ...
Ljudje naj bi že zaradi splošnega dobrega počutja, in predvsem dobrega delovanja srca in ožilja, skrbeli za zdrav življenjski slog, za preprečevanje že grozeče sladkorne in v dobro srčno-žilnega sistema pa so še zlasti priporočljive telesne dejavnosti – najmanj 150 minut hoje na teden, torej nekako pol ure na dan. To je najcenejša (brezplačna) rekreacija, ki krepi srce, kosti, mišice in pomaga pri vzdrževanju primerne telesne teže.
Če človek gleda na to pragmatično, »projekt telesna aktivnost« ni nekaj, kar ga obremenjuje in spravlja v slabo voljo, ko mu zanj primanjkuje časa, saj je precejšen del tega moč udejanjati ob običajnih vsakdanjih aktivnostih; s pešačenjem namesto z avtom do bližnje trgovine ali po drugih opravkih, z uporabo stopnic namesto dvigala in tako naprej ... Samo 5 kilogramov manj prekomerne telesne teže lahko občutno zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Celo ekstremno debeli ljudje lahko zmanjšajo tveganje za do 70 odstotkov, če shujšajo samo za 5 odstotkov njihove teže.
