Starliner gre končno v vesolje

Boeingova vesoljska ladja za človeško posadko Starliner bo predvidoma jutri opoldne na posebej prirejeni pogonski raketi Atlas 5 opravila prvi testni polet (brez posadke) na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Če bo polet uspešen, bodo prvi trije astronavti, Chris Ferguson, Mike Fincke in Nicole Mann, s Starlinerjem na ISS poleteli že sredi prihodnjega leta.

Boeingovi inženirji so 4. novembra izvedli še zadnji zahtevni preizkus sistema reševanja v primeru spodletele izstrelitve. Čeprav sta se razvili samo dve od treh padal, so bili s poskusom zadovoljni tako pri Boeingu kot pri Nasi.

Servisni modul je opremljen s štirimi raketnimi motorji, ki omogočajo prekinitev poleta, če ta ne poteka po načrtih oziroma ogrozi življenje astronavtov. Vsak od motorjev za nekaj sekund razvije potisno silo 182 kilonewtonov. Če se med poletom ne aktivirajo, je njihovo gorivo na voljo drugim motorjem, ki omogočajo manevriranje v vesoljskem prostoru in stabilizirajo plovilo med pristankom. Na koncu poleta Starliner odvrže servisni del, ki nato zgori v zgornjih plasteh ozračja, modul s posadko pa se s padali spusti na površje, pri čemer pristanek dodatno ublažijo napihljive blazine.

Starliner ob izstrelitvi tehta 13 ton in ima premer dobre štiri metre in pol. Bivalni del s prostornino 11 kubičnih metrov sprejme sedem astronavtov, običajno pa bodo potovali štirje in nekaj tovora. Na spodnji strani servisnega modula je ščit s sončnimi celicami, ki bodo zagotavljale približno 2900 vatov moči. Boeing namerava sprva izdelati tri vesoljske ladje te vrste, vsako naj bi uporabili za deset poletov, ne pa tudi servisnega modula, ki bo pri vsakem poletu uničen.

Nasa je Boeingu od leta 2010 za razvoj Starlinerja nakazala že 4,2 milijarde dolarjev. Podobno plovilo, Crew Dragon 2, razvija tudi podjetje Spacex. Njihova vesoljska ladja je marca že opravila polet do ISS, a je mesec dni pozneje zaradi napake pri preizkusu sistema reševanja v primeru spodletele izstrelitve eksplodirala.