Tiskane izdaje
Odlična študijska infrastruktura, profesorji in ambiciozni, razgledani študijski kolegi z vsega sveta. Trdo delo, red, a tudi dovolj družabnosti. Tako diploma, doktorat ali podoktorski študij v tujini ne dajo le veliko novega znanja, so tudi odlična priložnost za širjenje obzorja, osebni test zrelosti, samostojnosti.
Takšne in podobne so izkušnje mnogih dodiplomskih in podiplomskih študentov ter mlajših slovenskih strokovnjakov, ki se odločajo za študij oziroma strokovno izpopolnjevanje v tujini.
Konec tedna so svoje poglede na sodobne migracijske tokove, ob tem pa tudi razmišljanje o »begu ali kroženju možganov«, izmenjali udeleženci prve konference slovenskih mladih raziskovalcev, podiplomskih in dodiplomskih študentov v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in gostitelja Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane.
Motivacija v škotski akademski odličnosti
Veronica Valentina Rezelj se je rodila in odraščala v Argentini. Po preselitvi v Slovenijo še med njenim srednješolskim izobraževanjem, je tu končala mednarodno gimnazijo, zdaj pa nadaljuje študij na univerzi St. Andrews na Škotskem, ki je znana po tradiciji akademske odličnosti.
V vseh treh letih je bila vpisana na seznam najboljših študentov, vključena pa je tudi v znano mednarodno raziskovalno tekmovalno skupino o sintezni biologiji iGEM. Tekmovalci načrtujejo izgradnjo in delovanje bioloških sistemov v živih celicah. Njihova ekipa iGEM si je zadala za cilj, da s pomočjo sintezne biologije, računalništva in inženirstva najde rešitev za recikliranje dragocenih kovin, ter s pomočjo biotehnologije sintetizira esencialne maščobne kisline Omega-3. V E.coli bodo sestavili biosintezno pot za produkcijo Omega-3 maščobne kisline, hkrati pa se trudijo tudi s proizvodnjo vrste vezavnih proteinov za kovine, s pomočjo katerih nameravajo ustvarili nov način njihovega recikliranja. Sodelovanje v tem tekmovanju, kjer sicer zastopa svojo škotsko univerzo, pa ne prinaša le novo znanje in izkušnje z raziskovalnim delom v laboratoriju, temveč tudi stike z znanstveno globalno skupnostjo, pa seveda tudi Slovenijo, kamor se namerava vrniti po končanem študiju.
Bleščeča kariera mladega slovenskega znanstvenika
Dr. Jure Leskovec je nekoč »rudaril« po podatkih na Institutu Jožef Stefan, s katerim še naprej raziskovalno sodeluje; tudi zdaj, ko je že nekaj časa profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, kjer se med drugim ukvarja z analizo velikih socialnih in informacijskih omrežij ter z razvojem družabnih medijev. Po diplomi iz računalništva na univerzi v Ljubljani je namreč nadaljeval študij v ZDA, kjer je leta 2008 na univerzi Carnegie Mellon, doktoriral iz umetne inteligence.
Že v prvih letih bleščeče kariere je njegov življenjepis nadvse zanimiv. Njegova raziskovalna dela so že citirali več kot 5000-krat, za svoje delo je prejel več nagrad in štipendij, ima pa tudi tri patente. Kot med drugim poudarja, so ZDA kulturno in študijsko zelo raznolike, to pa seveda ponuja zanimive priložnosti. Obstaja ogromno univerz in študijskih programov. Res pa je prijavni postopek na ameriške univerze precej zapleten in skriva kar nekaj pasti. Tudi način študija in raziskovanja se v Ameriki v marsičem razlikuje od slovenskega in evropskega modela. Kljub temu mnogi Slovenci uspešno študirajo, raziskujejo in nadaljujejo svojo poklicno pot v ZDA ...
Tudi čista znanost je lahko poslovno uspešna
Dr. Mark Pleško je po doktoratu iz fizike jedra in osnovnih delcev, podeljenega na Univerzi v Ljubljani leta 1988, ki ga je opravil na hamburškem pospeševalniku DESY, delal na področju fizike pospeševalnikov v Trstu. Od leta 1996 do 2001 je s skupino študentov na Institutu Jožef Stefan razvil kontrolni sistem za pospeševalnik ANKA na institutu Forschungszentrum Karlsruhe.
Leta 2001 je skupaj s študenti ustanovil podjetja Cosylab, ki se je specializiralo na kontrolne sisteme za pospeševalnike in podobne velike eksperimentalne naprave. Danes je podjetje vodilno na svetu v tem tržnem segmentu in ima podružnici na Japonskem in v ZDA. Z lastnim zgledom je pokazal, da se da brez vplivnih posrednikov, zato pa s toliko več znanja, strokovnostjo in vztrajnostjo, uspeti tudi po vrnitvi v Slovenijo, kjer je sicer, predvsem na področju naravoslovnih ved, očiten močan predsodek, da je znanost čista in vzvišena, biznis pa manj vreden in celo pokvarjen ... Vendar pa prav izkušnje v tujini kažejo, da mora biti sposoben in uspešen starejši raziskovalec tudi dober menedžer.
Iskanje novih tarč za zdravljenje raka
Rok Sekirnik ima po opravljeni mednarodni maturi na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani za seboj izkušnjo dodiplomskega in doktorskega študija na univerzi v Oxfordu. Prepričal ga je močan etos omenjene univerze z 800-letno tradicijo in sistem kolidžev, ki ohranjajo visoko raven individualnega izobraževanja in integracijo posameznika v skupnost. Uspeh na dodiplomskem študiju mu je zagotovil štipendijo za doktorski študij na uglednem inštitutu za raziskovanje raka.
Ob študijskih aktivnostih skrbi tudi za povezave z drugimi Slovenci, ki živijo na Otoku in za stike s slovenskimi akademskimi ustanovami in predstavniki gospodarstva. Ugotavlja, da se večina študentov po končanem študiju želi vrniti domov, kar pa po izkušnjah ni vedno lahko. Spodbudna so prva ugodna znamenja, da se Slovenija počasi odpira tudi takim izobrazbenim profilom.
K resnemu delu spodbujajo tudi šolnine
Ko je mag. Igor Cesarec pred mnogimi leti kot bruc prestopil prag britanske univerze London School of Economics, pravi, da se ni prav dobro zavedal, kaj ga čaka. Danes zagotavlja, da je bil to začetek ene od najboljših epizod v njegovem življenju, ki še vedno traja. Večina dodiplomskih študijev v Veliki Britaniji je krajših, vendar neprimerljivo bolj intenzivnih kot v Sloveniji. Obenem pa se večina študentov udejstvuje tudi v obštudijskih dejavnostih, ki ob kakovostnem akademskem delu, dodajo mlademu človeku dodatno širino ter ob vstopu v svet odraslih neprecenljive izkušnje.
Najpomembnejše je, da vse najraznovrstnejše dejavnosti vodijo in koordinirajo študenti sami, ob tem pa skoraj praviloma študij uspešno končajo v predpisanem roku. K resnemu delu spodbujajo tudi šolnine. Cesarec meni, da je javno financiranje visokega šolstva smiselno, saj so dobro izobraženi kadri pomembni za družbo, vendar pa se morajo posamezniki zavedati, da univerzitetna izobrazba izboljša njihovo sposobnost ter zaposljivost in vsak bi moral za ta privilegij tudi nekaj plačati, pri čemer je treba seveda poskrbeti za denarno podporo socialno šibkejših študentov. Da bi ta mehanizem deloval, mora biti ustrezno urejen vstop diplomantov na trg dela, svojo vlogo pa morajo dobro opraviti tako država, delodajalci in študenti.
Ob marljivosti je pomembna tudi dobra informiranost
Monika Ban Zlatev se je odločila za podiplomski študij prava in financ v Frankfurtu v Nemčiji. Na ta način si mlad človek pridobi konkurenčne prednosti doma ali pa se lahko odloči za nadaljevanje kariere v tujini. Ob tem pa poudarja, da se je po diplomi le smiselno usmeriti v področje, ki posameznika zares veseli ter motivira in ne na trenutno modna področja. Pomembno je tudi presoditi, kakšne prednosti bi prinesel podiplomski študij v Sloveniji, ker lahko zaradi prenasičenosti trga s ponudbo podiplomskih študijev z vseh fakultet dejansko pride do inflacije nazivov.
Pri izbiri ustreznega programa oziroma ustrezne univerze je po njenih besedah torej smiselno preučiti kriterije kot so ugled fakultete, zaposlitvene možnosti po diplomi, vpliv mreže alumnov ter uporabnost študijskega programa. Izbira univerze je seveda odvisna tudi od odločitve ali prevladuje interes za delo v akademski sferi ali v praksi.
Izkušnje s študijem v tujini je treba dopolniti še z ugotovitvijo, da so najboljši študenti tisti, ki so najbolje informirani o sistemu in ne tisti, ki so zgolj nadpovprečno marljivi. Slednje se zdi nekako samoumevno. Na podiplomskem študiju v praviloma pestrem kulturnem okolju je tudi mnogo več timskega dela in s tem povezanih izzivov.
Gospodarsko pravo in človekove pravice
Matej Petrišič, zlati maturant Gimnazije Ledina in nadvse aktiven študent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, si je želel kot pravnik pridobiti izkušnje iz angloameriškega sistema, zato se je vpisal na magistrski študij univerze v Cambridgeu in ga minulo akademsko leto tudi z odliko končal. Predvsem se je posvečal evropskemu gospodarskemu pravu in pravu človekovih pravic.
Zdaj se kot odvetniški pripravnik v Sloveniji spominja, da je bilo obdobje v stimulativnem študijskem Cambridgeu, najzahtevnejši pa tudi najlepši del njegove dosedanje izobraževalne poti. Prvi meseci so pestri in stresni, študij pa zahteva ogromno dela. In če sem se, pripoveduje, ob prijavi na podiplomski študij bal, da ne bi prišlo do kakšne napake, zaradi katere ne bi bil sprejet, sem se v najtežjih trenutkih študija spraševal, ali morda ni bila napaka ravno v tem, da sem bil sprejet ... Toda ob takem pritisku je potrebno ohraniti samozavest, saj je ravno dober in zahteven študij tisti poglavitni razlog, zaradi katerega se je vredno odpraviti v tujino.
