Svet iger na prelomnici

Natanko četrt stoletja imamo igričarji svoj lastni božič, in to kar sredi poletja. Od leta 1995 namreč v Los Angelesu poteka globalni dogodek elektronske zabave, Electronic Entertainment Expo oziroma, krajše, E3. Sejem je bil tudi letos živ, čeprav je ta del digitalne zabave na nekakšni poti tranzicije.

Kdo še potrebuje prireditve, za katere polna vstopnica, ki odpira vrata na predstavitve in konference, stane tisoč dolarskih zelencev? Sploh ker je vse tam prikazano obenem tudi nemudoma odtvitano in v živo pretakano na skoraj vseh resnejših spletnih straneh, povezanih z igrami? No, očitno jih potrebujemo, saj se je po prizoriščih letošnjega E3 sprehodilo nekaj več kot 66.000 obiskovalcev, kar sodi med boljše rezultate v zgodovini sejma. Je pa vse naštete argumente za svojo odsotnost uporabil Sony, eden ključnih svetovnih ponudnikov digitalne zabave. Kot je februarja v intervjuju povedal njihov direktor, se je področje prodaje iger toliko spremenilo, da jim udeležba na takšnih dogodkih ni več v pomoč pri plasiranju svojih naslovov.

Za ustvarjalce in uničevalce

Čeprav se E3 posveča vsem področjem igranja, so bili letos žarometi in pozornost usmerjeni predvsem na nove igre. Microsoft je tokrat ukradel šov s cyberpunkom 2077, na predstavitev so namreč pripeljali samega Keanuja Reevsa, ki je svojo podobo posodil glavnemu liku. Gre za znanstvenofantastično igro igranja vlog, kjer vsaka igralčeva odločitev vpliva na nadaljnji potek igranja, vse skupaj pa se nato lahko konča s povsem različnimi razpleti. Drugo presenečenje je napoved novega Flight Simulatorja, nekoč priljubljenega civilnega simulatorja, s celim ekosistemom zunanjih dodatkov, ki so ga pred desetletjem pri Microsoftu že poslali v pokoj, zdaj pa z osupljivim napovednikom znova pocedili sline sobnim pilotom.



Velika pričakovanja vzbuja Ubisoftov watch dogs legion, igra, postavljena v futuristični London, ki ga pretresajo upori prebivalstva. Naša vloga bo vodenje skupine upornikov, vse skupaj pa nekoliko spominja na GTA, le da bomo namesto v vloge treh likov lahko vstopali v vloge kakih dvajsetih. Ubisoft bo ljubitelje taktičnega streljanja preskrbel s še nekaj svežimi naslovi, ki v predponi nosijo dobro znano ime Toma Clancyja. Vrača se tudi priljubljeni Doom založbe Bethesda Softworks, z vsem, kar so ljubitelji te igre najbolj pogrešali. Bliskovita akcija, slikovite pošasti in brez števila presenečenj, ki čakajo za vsakim vogalom in poskrbijo za redno dviganje pritiska igralcev. V nasprotju z večino prej naštetih naslovov, ki bodo med nas prišli šele prihodnje leto, bo Doom na naših zaslonih na voljo že novembra. Electronic Arts je med drugim prikazal tretjeosebno akcijsko pustolovščino star wars jedi: fallen order, ki bo ljubitelje Sile potegnila v slikovite filmske spopade, tako tiste s svetlobnimi meči kot tiste na štirinožnih AT-AT-vozilih.

Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki raje ustvarjajo, kot uničujejo; planet zoo (frontier developments) je vizualno precej polepšano nadaljevanje ZOO tycoona, v katerem bomo vzgajali najrazličnejše živali, se o njih kaj naučili in jih na koncu izpuščali nazaj v divjino.



Na koncu velja omeniti še Nintendovo na novo preoblečeno akcijsko avanturo iz časov game boya, the legend of zelda: link's awakening. Tokrat bo tekla na Nintendu Switch, novim generacijam pa bo nazorno pokazala, da se da med igranjem uživati tudi v prelepih pravljičnih svetovih, predvsem pa brez krvavo prikazanega nasilja.

Škatle, procesorji, kartice?

Tokratni E3 je bil najšibkejši na področju strojne opreme, saj ponudniki niso prikazali nobene omembe vredne nove naprave. Res je, svoji novi konzoli sta napovedala Microsoft – njihova, za zdaj delovno imenovana Project Scarlett, bo tako nadomestila Xbox One, Sony pa bo četrto generacijo Playstationa zamenjal s peto. Ker je šlo bolj za vzbujanje pričakovanj, kaj več podrobnosti za zdaj ni znanih, razen da naj bi oboje na police trgovin prispelo prihodnje leto. Toda zdi se, da so konzole na počasni, a zanesljivi poti v nekakšen zaton. To je morda nekoliko premočna beseda, a generacijskih preskokov med novimi različicami takih naprav ne bomo več dolgo gledali. Doslej smo bili vajeni, da je vsakih nekaj let med nas prišla nova naprava, z novim naborom na pogled precej bolj všečnih iger, a ti časi so, kot kaže, za nami.

Prihaja namreč era pretočnih igralnih storitev, kar pomeni, da bomo že kmalu vsak, tudi morda najnovejši naslov lahko igrali na novi ali stari konzoli, na računalniku in seveda tudi na telefonu. Prav zato je bila na letošnjem E3 pozornost usmerjena na takšne storitve, denimo Microsoftov Xbox Game Pass, Googlovo Stadio in povsem sveže napovedani Uplay Plus, za katerim stoji znani založnik Ubisoft.

Doba naročnin

Igranje čaka torej natanko enak prehod, kot ga trenutno doživljajo druge digitalne storitve. Namesto enkratnega plačila licence bomo vsak mesec, vsakega pol leta ali vsako leto poravnali naročnino in dobili dostop do platforme in nekaterih iger, za večino bolj resnih priboljškov pa bo treba primakniti še kak dodaten evro. Ključno pa je, da bodo igre tekle na strežnikih ponudnikov, v naš dom bo prihajala le še slika dogajanja, zato bo strojna oprema, ki jo imamo doma – razen seveda zaslona – počasi postajala vse bolj nepomembna. Da nas bodo ponudniki leta 2025 še lahko nagovorili k nakupu Xboxa ali Playstationa, bo ta moral prinašati neke nove uporabne funkcije, ki bodo najverjetneje zgoščene okoli nekakšnega domačega večpredstavnostno-zabaviščnega tabernaklja, prek katerega bomo pretakali video, glasbo in, kot rečeno, zdaj tudi igre. Če ste opazili, tretjega velikega igralca, Nintenda, pri tem nismo omenili. Japonci namreč igričarski posel nadaljujejo, kot da se ni zgodilo nič. Svojo konzolo uspešno prodajajo, v denar gredo tudi njihovi pravljični, robotski pa tudi družinski naslovi, o naročninah pa za zdaj niti ne razmišljajo.

Za konec še tole. Svet digitalnih iger je od svojega nastanka nekakšen nebodigatreba. Tudi danes, ko so nekdanji navdušeni igralci že starši, poslovneži, skratka pripadniki resnega dela družbe, nanj pogosto gledamo z negativnim prizvokom. Ker igre menda kradejo čas, spodbujajo k nasilju in povzročajo, da naši otroci ne zaužijejo dovolj kisika. Kar resnici na ljubo počno tudi filmi, televizija, da, tudi knjige. Za nekoliko zadovoljstva in sladko zmago pa poskrbi podatek, da so igre lani globalno postale najdobičkonosnejši del sveta množične zabave. Svojim snovalcem so skupaj prinesle 102 milijardi evrov, s čimer so prehitele televizijo in z njo povezane pretočne storitve, kjer so se številke ustavile pri 92 milijardah. Filmska industrija je s 36 milijardami daleč zadaj, enako glasbena, kjer je bilo prihodkov za 15 milijard evrov.