Svetlobni dražljaji in migrena

 Pri marsikom, ki trpi za migrenskim glavobolom, se počutje še poslabša pri močni svetlobi – ali pa ta sploh sproži napad. Kakor poročajo v zadnji reviji Nature Chemical Biology, so se znanstveniki Salkovega inštituta zdaj posvetili proučevanju molekule, ki bi utegnila selektivno blokirati receptorje, odgovorne za prepuščanje svetlobe. Tako pričakujejo, da bi lahko olajšali težave ljudem z migreno in tudi tistim, ki veliko delajo ponoči pa potem težko nadomestijo spanje in si zagotovijo potreben počitek čez dan, torej v svetlem delu dneva. Znanstveniki sicer že skoraj stoletje vedo, da človeški in živalski zarodki zaznavajo svetlobo, še preden odprejo oči. Očitno pa močna svetloba neprijetno zmoti tudi novorojene miške, ki se še z zaprtimi očmi odmaknejo od tega, zanje neugodnega dražljaja.

V tej zvezi je skupina znanstvenikov pod vodstvom Satchdanande Pande več kot desetletje proučevala vlogo fotopigmenta melanopsina; to so za svetlobo občutljive ganglijske celice mrežnice, ki prek retinohipotalamičnega trakta pošiljajo informacije o svetlobi v suprakiazmatično jedro (SCN), ki leži v hipotalamusu. Izmenični cikli svetlobe in teme, ki skozi oko vstopajo v telo sesalcev, vplivajo na delovanje tega jedra in posledično povzročajo ciklično izločanje melatonina iz češerike. Receptorji za melanopsin igrajo ključno vlogo pri cirkadianem ritmu oziroma varovanju očesa pred premočno svetlobo.

V povezavi s tem so raziskovalci iskali tudi možnost, kako preprečiti svetlobne dražljaje pri migreni. V sodelovanju s skupino znanstvenikov farmacevtske tovarne Lundbeck pod vodstvom Kena Jonesa so preizkusili veliko molekul, da bi odkrili varen način uravnavanja melanopsina in da pri tem ne bi zmotili normalnega cirkadianega ritma. Poskusi na mišjih modelih z dvema izoliranima komponentama kažejo na obetavne možnosti za razvoj novega načina zdravljenja migrene, pa tudi lajšanja težav ljudi, ki zaradi nočnega dela težko zaspijo.