Svetovni splet prihrani čas in denar

Dandanes lahko s spletnimi aplikacijami postorimo marsikaj kar iz udobja dnevne sobe, tudi sredi noči: kupimo vstopnice za gledališko predstavo, plačamo položnice, rezerviramo in plačamo letalsko vozovnico ter se prijavimo na let, kupimo knjigo in fotoaparat za na smučanje, celo mleko.

Vsemu temu rečemo e-poslovanje ali elektronsko poslovanje. To je še pomembnejše za podjetja, saj jim je odprlo nove prodajne poti, prihranilo čas in denar v medsebojni komunikaciji in poslovanju - vse skupaj je prineslo dobičke, a ne vsem.

Brez računalnika ne gre

Da bi tudi sami lahko izkusili ugodnosti, ki jih prinaša e-poslovanje, potrebujemo na svetovni splet priključen osebni računalnik, kar pa sodeč po slovenski statistiki o opremljenosti gospodinjstev z računalniki niti ne bi smela biti velika ovira. Zaradi varnosti e-poslovanja toplo priporočamo, da imate nameščene posodobljene protivirusne programe. Za uporabo nekaterih spletnih storitev, kot so na primer spletno bančništvo, spletne storitve javne uprave, potrebujemo še kvalificirano digitalno potrdilo, s katerim dokažemo svojo istovetnost v elektronskem poslovanju. To potrdilo je v elektronskem svetu naša osebna izkaznica in hkrati podpis. Pridobimo ga pri enem od štirih slovenskih overoviteljev certifikatov, in sicer pri ministrstvu za javno upravo (storitev SIGEN-CA), Novi Ljubljanski banki, Pošti Slovenije in Halcomu. Za pridobitev se moramo oglasiti pri overovitelju, izpolniti potrebne obrazce in seveda potrditi svojo istovetnost z veljavnim osebnim dokumentom.

Banka brez okenca

Spletno bančništvo je zagotovo ena od uporabnejših spletnih storitev, saj lahko danes večino bančnih opravil, za katera smo nekoč čakali v dolgih vrstah pred bančnimi okenci, opravimo kar od doma, kadarkoli. Opravljanje bančnih storitev prek spletne banke pomeni poleg prihranka časa tudi prihranek denarja, saj spletne banke zaračunavajo najnižje provizije, znatno nižje od tistih na bančnih okencih. Kot so nam povedali v Deželni banki Slovenije, zametki elektronskega bančništva v svetu segajo v 80. leta, pravi razcvet pa je doživelo v sredini 90. let prejšnjega stoletja. Katera slovenska banka je bila prva, bi težko zapisali, saj jih je kar nekaj prepričanih, da so orale ledino. Vsekakor bi lahko za fizične osebe kot prelomno leto veljalo leto 1996, ko je bil mogoč vpogled v stanje na računu, leto zatem pa tudi plačilni promet.

Katere bančne storitve so nam na voljo prek spleta, smo se pozanimali pri naključno izbranih bankah (Abanka, DBS, NLB, Probanka in SKB). Sodeč po njihovih odgovorih je izbor storitev podoben, morda katera izstopa s katero od dodatnih storitev, a vse po vrsti omogočajo opravila, kot so plačilni promet (plačilo različnih položnic, prenos med računi), vpogled v promet na transakcijskih računih in plačilnih karticah, naročilo za vezave depozitov, naročilo za izdajo plačilnih kartic ter naročilo za spremembo višine limita. Po opažanju predstavnikov NLB je takšen vrstni red tudi glede pogostosti uporabe omenjenih funkcionalnosti spletne banke - v njihovem primeru NLB klika, katerega uporabniki največkrat uporabljajo funkcije plačilnega prometa.

Nov pristop k e-bančništvu pomeni Banka-IN, prva banka na spletu v pravem pomenu besede, kakor ji pravijo v Banki Koper, kjer jo tudi razvijajo. Bistvena nadgradnja »običajnih« spletnih bank bo med drugim možnost komuniciranja z osebnim bančnikom na več načinov, od spletnega videoklepeta do telefona. Cilj Banke Koper je, da bo obisk običajne poslovalnice na dolgi rok postal skoraj nepotreben.

Kot zanimivost povejmo, da je pri razvoju programske opreme za elektronsko bančništvo za domače banke sodelovalo domače znanje - ljubljanski podjetji Adacta in Halcom sta že dve takšni.

Kako varna je spletna banka

»Za varnost pri elektronskem poslovanju je večinoma dovolj dobro poskrbljeno,« je prepričan Miha Frlec, izvršni direktor prodaje vertikalnih rešitev podjetja Adacta. Dodaja še, da banke v svoje aplikacije vgrajujejo različne mehanizme, ki skrbijo za šifrirano komunikacijo in identifikacijo komitentov. Vodja marketinga pri Halcomu Matic Grobelšek pravi, da je stopnja varnosti odvisna tudi od tega, katere storitve e-bančne rešitve omogočajo - pri osnovnih funkcijah običajno zadošča že uporabniško ime in geslo, pri funkcionalno bogatejših pa obstajajo tudi elementi, kot so enkratna gesla, digitalna potrdila. Najvišjo raven varnosti po njegovem zagotavljajo kvalificirana digitalna potrdila na varnih medijih, kot so pametna kartica, pametni USB-ključ in SIM-kartica mobilnega telefona. Sicer pa so vsi naši sogovorniki prepričani, da je na področju varnosti mogoče narediti velik korak naprej pri ozaveščanju in izobraževanju uporabnikov, saj večina možnosti za zlorabe izhaja prav iz nepoznavanja varnostnih mehanizmov in njihove uporabe.

Spletno nakupovanje

Potrošniški družbi primerno se je nakupovanje preselilo tudi na internet, seveda ne tako zelo, kot so oblegani »resnični« nakupovalni centri. Vodilna spletna trgovina na svetu je Amazon.com, kjer so sprva prodajali knjige, zdaj pa tam lahko kupite marsikaj drugega, svoja vrata odprla leta 1995. Slovenske spletne trgovine so po besedah Mihe Rejca, vodje korporativnega komuniciranja pri spletni trgovini Mimovrste, začele nastajati razmeroma pozno - njihova, kjer so sprva ponujali le računalniško opremo, obstaja od oktobra 2002. Spletno nakupovanje je z vidika kupca zelo elegantno - trgovina je »odprta« non-stop, iskanje med artikli hitro, za varnost plačila je poskrbljeno s sodobnimi varnostnimi protokoli (SSL), kupljeno blago pa lahko brez pojasnil vrnemo v 30 dneh, kar določa zakonodaja, saj gre za nakup na daljavo. To pomeni, da je tudi nakup čevljev po spletu »varen«, saj jih bomo lahko vrnili trgovcu ali se oglasili pri njem in jih zamenjali za pravo številko. Pa še nekaj, izdelki so praviloma cenejši, saj so stroški poslovanja nižji kot v »navadni« trgovini. Ko že govorimo o spletnih trgovinah, ne moremo prezreti Mercatorjeve, kjer lahko kupimo tudi živila, ki nam jih dostavijo na dom v vnaprej določenih terminih, plačamo pa jih lahko z vsemi običajnimi plačilnimi sredstvi ob prevzemu.

VIDA ve marsikaj

Tudi lepo število upravnih postopkov, zaradi katerih smo nekoč morali hoditi po upravnih enotah, lahko opravimo kar prek spletnega portala e-uprava.gov.si, kjer lahko med drugim: natisnete različne obrazce, oddate vloge po elektronski poti in še bi lahko naštevali. Odlično je elektronsko podprto tudi poslovanje davčne uprave - od 1. januarja letos morajo vsi zavezanci za davek (male gospodarske družbe, mikro družbe, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki) vse vrste davčnih obračunov posredovati v elektronski obliki po sistemu eDavki. Po besedah predstavnikov DURS prinašajo eDavki mnoge prednosti, tako njim kot davčnim zavezancem. Elektronsko poslovanje je namreč tudi naravi prijazno - na DURS domnevajo, da bomo na letni ravni prihranili 12,7 milijona listov oziroma 63,5 tone papirja. Ko smo že pri DURS, ne moremo mimo njihove VIDE, virtualne davčne asistentke, ki je od 1. februarja 2007 na voljo za vprašanja davčnih zavezancev - do konca minulega leta smo ji zastavili več kot 2,1 milijona vprašanj, od tega dobro polovico na temo davkov. V prvih dneh januarja, ko se je ljubljanska izpostava DURS preselila, pa Vida pridno informira davčne zavezance o kontaktih njihovih kontrolorjev.

Meja je nebo

Možnosti spletnih storitev je izjemno veliko: od kupovanja vstopnic za predstave (v ljubljanskem Cankarjevem domu so to uvedli junija 2002, sprva za pravne osebe, pozneje za posameznike), rezervacij turističnih aranžmajev, prijave na let (na ljubljanskem letališču so to storitev uvedli v začetku minulega leta, prijava pa je mogoča od 24 ur do 60 minut pred letom), do naročanja pri zdravniku. Kako se bo elektronsko poslovanje razvijalo v bodoče, pa še najlepše opiše generalni direktor slovenske podružnice Microsofta Matej Potokar: »Ustanovitelj podjetja Microsoft, Bill Gates, rad poudarja, da je revolucija informacijskih tehnologij šele v povojih in da nas veliki premiki šele čakajo. Pri elektronskem poslovanju lahko pričakujemo spremembe predvsem z naraščajočo pomembnostjo spleta za uporabniško izkušnjo. Velik vpliv bodo imele nove naprave in novi načini dostopa do informacij. To vizijo že danes uresničujemo s strategijo združevanja programske opreme in storitev. Gre za koncept, pri katerem se podatki uporabnikov nahajajo v oblaku, do njih pa je mogoče dostopati z različnih naprav - od osebnih računalnikov do mobilnih telefonov. Prihodnost elektronskega poslovanja bo nedvomno pripadala podjetjem, ki bodo sposobna izkoristiti to dostopnost informacij in zaznati potrebe uporabnikov pri dostopu do njih.«

Iz Nedela