Tiskane izdaje
Skoraj leto in pol je minilo, odkar televizorje Philips razvija skupno podjetje TP Vision, v katerem ima večinski delež tajvanski TPV, Philips pa manjšinskega. Kakšne so razmere v TP Visionu?
Malo se še učimo, podjetje je še mlado. Stvari gredo na bolje, ne samo v organizacijskem pogledu, zvišujemo tudi dobičkonosnost in učinkovitost, saj združujemo nekatere naše »tovarne«. Namesto dveh obratov v Braziliji imamo zdaj samo še enega, podobno v Evropi, kjer smo prej imeli dve proizvodni liniji, eno na Poljskem in drugo na Madžarskem. Veliko sprememb, hkrati pa tudi veliko osredotočenosti. Mislim, da se že lahko pohvalimo z nekaj inovacijami in proizvodi.
Pa bi lahko tak napredek dosegli tudi, če bi bili še vedno del Philipsa, ali je zdaj v ločenem podjetju laže?
Zdaj se ukvarjamo samo s televizorji, povsem smo osredotočeni nanje. Verjetno bi podobno, kar počnemo zdaj, lahko počeli tudi znotraj Philipsa, vendar ne nujno tako hitro. Hiter tempo je nujen, saj se v naši industriji vse premika vedno hitreje.
Se vam ne zdi, da izkušnje iz mobilne telefonije in še kakšnega drugega segmenta pomagajo denimo Samsungu ali Sonyju izdelovati boljše in v celoten ekosistem elektronskih naprav bolj integrirane televizorje?
Na to lahko gledamo z dveh vidikov. Ker ne proizvajamo drugih naprav, denimo mobilnikov, smo lahko zelo odprti, naši televizorji delujejo z vsemi mobilniki, kar vidimo kot svojo prednost. Po drugi strani je to velik izziv, ker je treba sodelovati z vsemi. Prepričan pa sem, da kupci želijo imeti izbiro. Ne verjamem, da bo vsak kupec Samsungovega televizorja kupil tudi telefon in tablico tega proizvajalca. Nekateri ju seveda bodo, drugi bodo raje posegli po ipadu in tretji se bodo odločili za HTC-jev telefon. Glede proizvodnje smo morda v malo slabšem položaju, vendar se lahko opremo na proizvajalce, ki dobavljajo sestavne dele, denimo procesorje za mobilnike, in zdaj želijo razširiti svoje poslovanje še na področje televizorjev. Tako lahko uporabimo njihove izkušnje iz tega drugega posla.
En vidik pa je tudi ta, da imate verjetno težave, če želite ponuditi enake funkcionalnosti, kot jih ponuja Samsung. Njegovi vrhunski pametni telefoni se zelo dobro povezujejo z vrhunskimi televizorji in ta povezava gledalcu omogoča marsikaj.
Kot edina znamka ponujamo možnost prenašanja vsebin, ki so zaščitene zaradi avtorskih pravic in za katere plačujete naročnino. Ker smo »odprti«, smo morali iznajti novo tehnologijo za tako funkcionalnost. Za nas je to seveda izziv, a tudi priložnost, da ponudimo nekaj unikatnega.
Na kaj kupci najbolj gledajo, ko izbirajo televizor? Pred nekaj leti je veljalo, da je v ospredju kvaliteta slike. Potem so precej pomembne postale tako imenovane pametne funkcije in možnost povezovanja v internet. Kaj pa prevlada zdaj?
Mislim, da večina kupcev še vedno kupi televizor za gledanje TV-programa. Se pa to počasi spreminja. Neverjetno hitra rast priljubljenosti tablic je spremenila ne samo to, kako kupci gledajo na te naprave, ampak tudi to, kako gledajo na televizorje. Nekateri so seveda ljubitelji tehnologije in so pozorni predvsem na najnovejše tehnološke dosežke. Drugim pa se zdi pomembno zlasti, kaj jim najnovejša tehnologija prinese, kaj bodo imeli od nje. Zame je denimo oblačna televizija (cloud TV) izjemen dosežek, začetek novega načina, kako bodo vsebine prišle na televizorje. V prihodnje bo vsaka vsebina na voljo kjerkoli, za kakršnokoli napravo.
Ste prepričani? Danes še vedno vidimo vse preveč zemljepisnih in drugih omejitev zaradi avtorskih in podobnih pravic. Zraven so še kabelski in IP-operaterji, ki na vse načine preprečujejo, da bi televizijske vsebine poleg njih ponujal še kdo.
Drži. Tudi mi ne bomo mogli ponuditi oblačne televizije v vseh evropskih državah. Vendar je to prihodnost. Trajalo bo nekaj časa, toda vsebine v prihodnje ne bodo imele meja. Skupaj s tem pa se bo izboljšala ponudba specializiranih vsebin, ki danes zaradi majhnega dosega ne zanimajo ne kabelskih operaterjev ne oglaševalcev.
Eden od vaših tekmecev je na svoji novinarski konferenci dejal, da marsikdo še vedno ne ve, koliko drugačna je izkušnja uporabe »pametnega« televizorja. Je to nekakšno priznanje neuspeha pametnih televizorjev? Ljudje jih kupujejo, pa niti ne vedo, kaj jim omogočajo, ali jih to sploh ne zanima.
Mislim, da gre za več stvari. Osnova je v tem, da je uporaba teh funkcionalnosti zelo enostavna.
Vendar danes pri večini modelov ni.
Pričakovanja gledalcev narekujejo tablice in mobilne naprave, ne televizorji. Zaradi tega moramo proizvajalci poskrbeti za dovolj veliko zmogljivost. Industrija nosi svoj del krivde tudi s tem, da je na televizorjih preprosto prekopirala telefonski model. Ugotovili pa smo, da je uporaba televizijskih aplikacij v glavnem povezana z videom.
Ni to logično?
Seveda je. Vendar pa je bila, tako kot pri telefonih, tudi tu začetna dirka, kdo bo imel več aplikacij, čigava »pametna« ponudba je sploh kredibilna. Vsaj mi se zdaj predvsem osredotočamo na to, da ponujamo relevantne vsebine in storitve. To področje bi v prihodnje lahko precej spremenile nove tehnološke izboljšave. Če imate v televizorju kamero, zakaj ne bi mogli v spletni trgovini navidezno pomerili oblek, ki jih želite kupiti? Kamere bi lahko naredile 3d posnetek vašega telesa, vi bi enostavno s kretnjami izbirali oblačila in na zaslonu bi z vseh strani videli, kakšni ste videti v njih. To bi televizor lahko ponudil, tablica ali telefon pa nikakor. Podobno osvetlitev hue, ki lahko deluje v navezi z ambilightom v televizorju. In to je nekaj, zaradi česar mislimo, da so naše naprave uporabne. Upam, da se tudi drugi proizvajalci učijo, kaj je relevantno in kaj ni. Seveda je kvaliteta slike še vedno pomembna, ampak to je osnova, o tem sploh nima smisla izgubljati besed.
Zakaj se aplikacije na televizorjih nalagajo in tudi tečejo bistveno počasneje kot na tablicah in telefonih? So razlog počasnejši procesorji, neoptimizirani operacijski sistemi ali kaj drugega?
Razlogov je več. Obdelava slike in zagotavljanje, da je ta na vrhunski ravni, je procesorsko neverjetno potratna operacija. Tablici tega ni treba početi, zato se lahko proizvajalci tam osredotočijo na hitrost delovanja, občutljivost zaslona in podobno. Pri televizorjih gredo vse procesorske prioritete obdelavi video signala oziroma slike. Ljudje mislijo, da se njihov telefon vključi v trenutku. Vendar je, ko je zaslon ugasnjen, v resnici le v spanju. Če bi ga zares izključili, bi trajalo vsaj pol minute, da bi se zagnal.
Pri pametnih televizorjih me res preseneča, da niso nikakršna zamenjava za igralne konzole. Ne vidim namreč razloga, da ne bi mogli vgraditi konzole oziroma ustreznih čipov in prostora za podatke v televizor, igričarji pa bi igre enostavno kupovali v oblaku.
Vesel sem, da ste omenili to, ker bo igričarstvo eno od področij, ki se jim bomo v prihodnje še posebej posvetili. To, o čemer govorite, gotovo prihaja, in to zelo kmalu. Igričarski trg so nekoč res določale konzole, s telefoni in tablicami pa se je to spremenilo, zdaj preproste igre zajemajo že več kot polovico nakupov iger. Ni pa večjega užitka, kot igranje iger na zelo velikem zaslonu.
Verjetno ste zadovoljni, da Sony ni vgradil playstationa 4 neposredno v televizorje, ampak ga bo še vedno poskušal prodajati posebej?
Lahko sami delate zaključke, toda Sony je kupil največjega oblačnega ponudnika iger Gaikai, ki ima za seboj velikansko infrastrukturo. Zgolj špekuliramo lahko, kaj se bo zgodilo, zagotovo pa tudi oni iščejo nove poslovne modele. Še posebej če upoštevamo, da s konzolami ustvarjajo izgubo, dobiček pa šele s prodajo iger zanje. Ne bi me presenetilo, če bi se na tem področju stvari kmalu drastično spremenile.
Kako hitro bo po vašem mnenju dovolj vsebin v ultravisoki razločljivosti (uhd oz. 4K), da bi običajen gledalec sploh razmišljal o nakupu tovrstnega televizorja?
Tudi sami nismo hoteli predstaviti televizorja uhd prezgodaj, čeprav s tehnološkega vidika za to ni bilo ovir. Želeli smo počakati na pravi trenutek in ponuditi kupcem prave funkcionalnosti. Ena od teh je pretvorba vsebin v 4K. Z našim procesiranjem tudi običajen hd spremenimo v sliko, ki je zelo, zelo blizu pravemu uhd-ju. Zato sem prepričan, da bodo ljudje, ki bodo želeli najboljši televizor, kupili model uhd. Ker bodo tako imeli boljšo sliko kot z običajnim televizorjem full hd. Glede tega, kako hitro bodo na voljo prave vsebine, imam premalo informacij, kaj počnejo različni deležniki v industriji. Mislim pa, da bo dejstvo, da je možno danes vse prenašati prek interneta (omrežij IP), stvar precej pospešilo. Seveda bodo ozka grla zaradi velike potrebne pasovne širine, kar pa se bo tudi izboljšalo. Prepričan sem, da bo šlo hitreje kot pri uvajanju slike full hd.
