Testiranje cepiva na Kemijskem inštitut, novo ime za teleskop in datiranje z ogljikom

Testiranje cepiva na Kemijskem inštitutu

Kemijski inštitut je dobil dovoljenje uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, da začne testirati cepivo proti covidu-19 na miših. Dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo, je sporočil, da so dovoljenje zaradi izrednih razmer dobili prej kot običajno. Člani odseka sicer razvijajo novo platformo, ki bo omogočila hitrejši, enostavneši in cenejši način priprave cepiva. Cepivo hočejo do kliničnih raziskav pripeljati s svojim znanjem.



Po poročanju STA je Jerala pojasnil, da so se povezali s skupinami tehniške univerze v Münchnu, univerze v Regensburgu in Aarhuške univerze na Danskem. Po njegovi oceni lahko pridejo do predklinične stopnje raziskav s pol milijona evrov, ključna pa bo hitrost, ki je odvisna od tega, kako hitro bodo lahko pridobivali potrebne reagente. Klinične raziskave navadno trajajo od leta do leta in pol. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so pojasnili, da so doslej prejeli le to vlogo, vezano na iskanje cepiva za sars-cov-2. V Sloveniji lahko poskuse na živalih izvajajo samo organizacije, ki pridobijo dovoljenje pristojnega območnega urada uprave.

Teleskop poimenovali po znanstvenici Nancy Grace Roman

 
Nasin novi infrardeči teleskop, do zdaj imenovan WFIRST, so poimenovali po Nasini prvi vodji oddelka za astronomijo Nancy Grace Roman, ki se je agenciji pridružila pol leta po ustanovitvi. Nancy Grace Roman velja, kot so sporočili iz ameriške vesoljske agencije, za mater teleskopa Hubble, saj je vseskozi vztrajala pri gradnji novih in novih instrumentov, da bi lahko vesolje opazovali iz vesolja. Naso in kongres je prepričala, da je Hubble nujen za razvoj astrofizike. »Zaradi njenega vodstva in vizij je Nasa postala pionirska agencija v astrofiziki in zaradi nje so izstrelili Hubbla, ki je najproduktivnejši teleskop na svetu. Ne morem si zamisliti boljšega imena za WFIRST, ki bo naslednik Hubbla in Webba,« je pojasnil direktor Nase Jim Bridenstine.
 
Teleskop bodo izstrelili v prihodnjih letih in bo nekakšen širokokotni Hubblov bratranec. Glavno zrcalo je tako kot pri Hubblu široko 2,4 metra. Tudi infrardeče kamere ima enako občutljive, a lahko opazuje 100-krat večje površine neba. S teleskopom bodo opazovali pojave, zaradi katerih se vesolje širi in pa iskali planete izven našega osončja.
 


Nancy Grace Roman se je rodila 16. maja 1926 in se je morala boriti za to, da je uresničila otroško željo, postati astronomka. Iz astronomije je doktorirala leta 1949 na univerzi v Chicagu. Leta 1959 se je pridružila Nasi. »Vedela sem, da se s prevzemom odgovornosti za znanstveni oddelek odpovedujem raziskovanju, a izziv oblikovati program iz nič, za katerega sem verjela, da bo močno vplival na astronomijo, je bil prevelik, da bi se mu uprla,« je pred leti pojasnila v intervjuju za Naso. Romanova je umrla leta 2018.


 

Tudi filmi niso večni

Iz preteklosti se učimo in zgodovina daje našemu življenju smisel, zato so arhivi eno največjih bogastev človeštva. Po začetnem navdušenju nad digitalnimi nosilci, ko smo bili prepričani, da je tako časovni kot količinski problem arhiviranja za vedno rešen, se je izkazalo, da nove tehnologije niso trajne. Zapis na analogni glasbeni plošči je na primer veliko bolj zanesljiv od zgoščenke. Del informacij je zapisan tudi na filmskih trakovih, zdaj pa so raziskovalci londonskega inštituta za trajnostno dediščino vzbudili dvom še o tem nosilcu. Acetatni filmi, kakršne so začeli uporabljati po letu 1940, naj bi ob ustreznem skladiščenju zdržali nepoškodovani 500 let ali več, toda po ugotovitvah britanskih raziskovalcev bi poškodbe lahko nastale bistveno prej, že po 70 letih. Acetatni film je podvržen razgradnji, pri kateri oddaja pline z vonjem kisa – strokovnjaki so ta proces poimenovali ocetni sindrom.



Plini na filme delujejo kot virusi na živa bitja, saj lahko samo en huje poškodovan acetatni film pospeši proces propadanja pri preostalih filmih v skladišču. Doslej je veljalo, da lahko proces s skladiščenjem pri nizkih temperaturah in ob nizki vlagi skoraj popolnoma zavrejo, raziskovalka Ida Rebecca Ahmad pa je v članku na portalu The Conversation pojasnila, da so pri dosedanjih poskusih, pri katerih z visokimi temperaturami in vlažnostjo pospešijo procese staranja, spregledali tvorjenje kislin v zgodnjih fazah, saj so bile njihove vrednosti zanemarljive. Najnovejša študija je v modelu upoštevala tvorjenje kisline v celotni življenjski dobi filma in prišla do manj optimističnih napovedi glede vzdržljivosti. Raziskovalci predlagajo še strožje pogoje skladiščenja, izločanje poškodovanih filmov in kopiranje posnetkov na digitalne nosilce ali dupliciranje na filmski trak. Zadnje je bilo do zdaj zaradi stroškov, ki pogosto za nekajkratnik presegajo stroške skladiščenja, manj priljubljeno, a bodo morali arhivarji morda spet razmisliti o tem.
 

Prenovljeno datiranje z ogljikom

Meritev radioaktivnega ogljika, metoda, ki jo uporabljamo za določanje starosti vzorcev, ki vsebujejo organski material, bo po sedmih letih posodobljena. Znanstveniki so zbrali na tisoče novih odčitkov z drevesnih debel, morskih in jezerskih usedlin, koral, kapnikov in podobnih stvari, ki jim lahko določijo starost z alternativnimi metodami.

Metoda za določanje starosti z radioaktivnim ogljikom izkorišča dejstvo, da vsa bitja iz zraka in hrane absorbirajo ogljik, tudi naravni radioaktivni ogljik 14. Ko žival ali rastlina umre, preneha vsrkavati ogljik, radioaktivni ogljik 14, ki ga je akumulirala v času svojega življenja, pa še naprej razpada. Količina tega elementa v vzorcu nam pove, koliko časa je minilo od smrti.

Toda količina ogljika 14 v okolju ni povsod enaka, prav tako se je spreminjala skozi zgodovino, zato znanstveniki potrebujejo tabele za pretvorbo, ki upoštevajo takšna odstopanja. Ta so lahko posledica človekovega delovanja, na primer eksplozije atomske bombe ali izkoriščanja fosilnih goriv, ali pa imajo naravni vzrok, recimo izbruh vulkana ali nenadno premikanje magnetnega pola, pri katerem je do Zemlje prišlo več kozmičnega sevanja. Nove tabele za severno in južno poloblo ter za oceanske vzorce bodo čez nekaj mesecev objavljene v znanstveni revijo Radiocarbon. Čeprav so popravki večinoma razmeroma majhni, pa so zelo pomembni za arheologe in paleontologe, ki z najdbami sestavljajo zgodovino civilizacij in življenja na Zemlji.


 

Zgodovinski preizkus na britanskih tleh

Britansko podjetje Skyrora je opravilo statični test motorjev rakete skylark-L, kar je bilo prvo takšno testiranje na britanskih tleh v zadnjih 50 letih. Iz podjetja so sporočili, da so raketo uspešno preizkusili na mobilnem izstrelišču Kildermorie na Škotskem v začetku tega meseca. Njeno izstrelitev pa bi lahko videli spomladi 2021. Skylark-L je sicer manjša raketa, sposobna podorbitalnih letov – do meje 100 kilometrov, kjer se začne vesolje, lahko ponese okoli 60 kilogramov tovora. Do leta 2023 nameravajo razviti tudi večjo različico, ki bo dosegala nizkozemeljsko orbito.


 

Chang’e že več kot 500 dni na Luni

 
Kitajska odprava Chang’e 4 je na nam nevidni strani Lune že več kot 500 dni. Lander in rover sta se nedavno prebudila iz hibernacije, v katero sta med izjemno hladno lunarno nočjo, dolgo 14 dni, saj takrat solarni paneli ne črpajo energije. Kitajsko odpravo so izstrelili 8. decembra 2018, na Luni je pristala 3. januarja 2019. To je bil prvi pristanek na od nas oddaljeni strani naravnega satelita.



Rover Yutu 2 ali v prevodu Žadasti zajec je v tem času prepotoval 447,68 metra in je zdaj od nepremičnega landerja oddaljen 292 metrov, so pred dnevi sporočili iz kitajske vesoljske agencije. Rover preučuje prst in kamenje. Med drugim so odkrili, da je v plašču veliko olivina, kar sicer ni presenečenje, a vendarle do kitajske odprave so le malo vedeli o geologiji te strani. Predvidoma konec leta bo Kitajka prti Luni poslala odpravo Chang’e 5, s katero želijo na Zemljo prinesti lunarne vzorce.