Tiskane izdaje
Tigrasti komar je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki se je iz jugovzhodne Azije v samo tridesetih letih s pomočjo človeka razširila po vsem svetu.
V Evropi je bil prvič opažen leta 1979 v Albaniji, v Sloveniji pa leta 2002. Od takrat mu je stabilno populacijo uspelo vzpostaviti predvsem na obalno-kraškem območju. Na človeka ima velik negativen vpliv, saj gre za dnevno aktivno vrsto, njegovi piki pa povzročajo zelo srbeče otekline. Poleg tega prenaša različne viruse, ki lahko povzročajo obolenja pri ljudeh (na primer virus denga in chikungunya).
Biologija tigrastega komarja
Tigrasti komarji odlagajo jajčeca v različne posode in predmete, v katerih zastajajo minimalne količine vode. Primeri takih habitatov so avtomobilske pnevmatike, podstavki cvetličnih lončkov, vaze, zalivalke za rože, posode za napajanje živali, kopeli za ptice, plastična vedra in sodi, stare kadi, manjši bazeni, kanalizacijski jaški, strešni žlebovi ter različni zapuščeni predmeti (plastenke, pločevinke, kozarci, sveče). Poleg zmožnosti naselitve umetnih habitatov je tej izvorno tropski vrsti naselitev v zmerno toplem podnebnem pasu omogočil tudi razvoj dormantnih jajčec, odpornih na izsuševanje in nizke temperature. Ta lahko preživijo zimo, iz njih pa se spomladi ob ugodnih temperaturah in deževju spet razvijejo odrasli osebki.
Tigraste komarje prepoznamo po črno-beli obarvanosti telesa. Aktivni so predvsem podnevi, v primerjavi z navadnimi komarji pa se gibajo zelo hitro.
Vseslovenska raziskava
V Sloveniji se kot biologinja s komarji raziskovalno ukvarjam avtorica tega prispevka, zaposlena na Inštitutu za biodiverzitetne študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. V okviru svoje doktorske raziskave proučujem pojavljanje tigrastega komarja v Sloveniji. Če ste v svoji okolici opazili tigrastega komarja, vas prosim, da to sporočite na elektronsko pošto Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Še posebno dobrodošle so informacije o pojavljanju komarja zunaj jugovzhodnega dela Slovenije. S pridobljenimi podatki bomo dobili jasnejšo sliko o razširjenosti te invazivne vrste v Sloveniji.
Katja Kalan, Inštitut za biodiverzitetne študije, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem
