Trizob bi obiskal luno Triton, teleskop James Webb pa znova zamuja

Javno razpoloženje je bilo v zadnjih tednih bolj slabo zaradi epidemije, ta pa povzroča preglavice tudi vesoljskim odpravam.

Objavljeno
18. junij 2020 06.00
Posodobljeno
20. junij 2020 07.10
Voyager 2 ostaja edina sonda, ki je od blizu opazovala zadnji planet v osončju. FOTO: NASA/JPL

Najbolj žalostna tedna na twitterju


Matematika Chris Danforth in Peter Dodds z univerze v Vermontu že od leta 2008 spremljata javno razpoloženje, ki ga je mogoče razbrati iz zapisov na ​twitterju. Spletno orodje, imenovano hedonometer, vsak dan vzorči deset odstotkov zapisov na tem družbenem omrežju in razbira, kako pozitivni ali negativni so. Sredi marca, ko je svet zajela pandemija covida-19, sta zaznala velik padec v razpoloženju, po uboju Georgea Floyda pa je sledil drugi val. Tako slabega javnega razpoloženja od začetka meritev še nista zaznala, navajajo v reviji Nature. Orodje primerja besede z okoli 10.000 besedami v podatkovni bazi. Določeni dogodki, kot so teroristični napadi ali smrt znane osebnosti, javno razpoloženje obrnejo navzdol, a se negativnost kmalu izgubi v poplavi zapisov o glasbi, športu, zvezdnikih, še pišejo v reviji. Tokrat pa se je žalost iz obdobja izolacije prelila v obdobje protestov. Drugi raziskovalci sicer opozarjajo, da ne smemo tako hitro sklepati o najbolj žalostnih dneh, saj bi se lahko v tem času tudi spremenila uporaba twitterja oziroma populacija uporabnikov.


Trizob bi obiskal Neptunovo luno


Voyager 2 je edino plovilo, ki je obiskalo zadnji planet v našem osončju. Poleti 1989 je poletel 4950 kilometrov nad Neptunovim severnim tečajem, pet ur  kasneje je na razdalji 40.000 kilometrov obletel še njegovo največjo luno Triton. In videl uganko, ki jo nameravajo znanstveniki v prihodnjih letih razvozlati. Odprava Trident ali trizob, ki je bil orožje rimskega boga Neptuna, je ena od štirih, ki se borijo za izbor v Nasinem programu Discovery.

Prihodnje poletje bodo izbrali dve in ju nato na izstrelitev pripravili do sredine ali konca desetletja. Na površju lune je Voyager opazil velike temne zaplate ledenega materiala, po značilnostih je bil videti mlad, kot da ga znova in znova prinaša na površje. Znanstveniki se sprašujejo, od kod je material, iz česa je sestavljen, je luna geološko aktivna, je pod ledenim pokrovom ocean? Podobne izbruhe ledenega materiala so opazili na Saturnovi luni Enkalad in na Jupitrovi Evropi, izvirajo pa iz vode v notranjosti. Če je na Tritonu ocean, se je verjetno oblikoval po tem, ko ga je ujela Neptunova gravitacija.

image
Luna Triton FOTO: Nasa/JPL/USGS


Triton je posebnež med lunami. Okoli planeta se vrti v nasprotni smeri kot Neptun, glede na planet je njegova os zelo nagnjena. V soseščino Neptuna, ki si jo deli še z 12 doslej odkritimi lunami, je pripotoval domnevno iz Kuiperjevega pasu, kjer krožijo ostanki iz časa rojevanja osončja. Posebna je tudi njegova atmosfera, saj je napolnjena z nabitimi delci in tako je ionosfera kar desetkrat aktivnejša od atmosfere katerekoli druge lune v osončju.

Na odpravi Trident bi radi predvsem ugotovili, ali je na luni ocean in kako se površje znova in znova oblikuje na novo, saj so značilnosti stare morda le okoli 10 milijonov let, kar je zelo malo v primerjavi s 4,6 milijarde leti, kolikor je dolga zgodovina osončja. Na luni tudi ni večjih kraterjev. Trident bi med drugim mapiral celotno površje, Voyager ga je namreč posnel le 40 odstotkov.

Osmi kamen od Sonca je hladen svet, ki ga bičajo vetrovi izjemnih hitrosti. Je okoli 17-krat masivnejši od Zemlje in ima premer nekaj manj kot 50.000 kilometrov (Zemlja meri 12.742 kilometrov). Eno pot okoli Sonca opravi v 165 letih, okoli osi pa se zavrti v 19 urah. Triton je njegova največja luna, ki jo je britanski astronom William Lassell odkril 10. oktobra 1846, 17 dni po odkritju planeta. Na površju so temperature po podatkih Voyagerja okoli -235 stopnij Celzija in je tako eden najhladnejših teles v osončju.
 

Spet zamuda za Jamesa Webba


image
Teleskop James Webb FOTO: Northrop Grumman
Največji vesoljski teleskop, ki ga sestavljajo in testirajo v kalifornijski tovarni podjetja Northrop Grumman, marca prihodnje leto še ne bo poletel. Pandemija je močno okrnila delo in teleskop čaka še cela vrsta preizkusov, preden ga bodo odpeljali na izstrelišče v Francoski Gvajani. Zaradi pandemije so skrčili osebje in delali le s 40-odstotno zmogljivostjo. Novo zamudo pri izstrelitvi je potrdil vodja Nasinega direktorata za znanost Thomas Zurbuchen, ki sicer upa, da ga bodo vseeno izstrelili leta 2021. Izstrelitev z raketo Ariane 5 je bila predvidena za 30. marca 2021, julija bo Nasa preverila stanje in poskušala določiti nov datum. Odprava je leta za prvotnimi načrti in medtem se je tudi močno podražila. Po zadnjih ocenah je samo Naso teleskop stal 9,66 milijarde dolarjev, k temu pa niso prišteta sredstva evropske in kanadske vesoljske agencije.


90 let dr. Ivana Turka


Ambasador RS v znanosti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in dolgoletni profesor Ekonomske fakultete Ivan Turk je vodilna osebnost slovenske računovodske šole. Razvil je sodobne računovodske teoretične in pedagoške discipline, spisal kanonično računovodsko šesteroknjižje, ki zajema računovodsko usmerjeno ekonomiko podjetja, uvod v računovodstvo, stroškovno računovodstvo, finančno računovodstvo in mednarodne vidike računovodstva. V drugem, informacijskem šesteroknjižju je oblikoval sistem računovodskih informacij za poslovno odločanje. Vse to je prelil v prizadevanja za avtonomijo računovodske in revizorske stroke, ki so prek kodeksov poklicne etike vodila do prvih slovenskih računovodskih standardov in do ustanovite Slovenskega inštituta za revizijo.

Zasnoval je programe permanentnega izobraževanja poslovnih vodij in podiplomskega študija poslovanja in s tem utiral pot k preoblikovanju Ekonomske fakultete v Ljubljani v mednarodno uveljavljeno poslovno šolo. V jeseni življenja je ustvaril novo peteroknjižje pojmovnikov ekonomije, računovodstva, financ in revizije, uporabniške informatike, poslovno-organizacijskega področja ter knjige o osebni in poslovni odličnosti. Slovensko računovodsko šolo je opredelil kot sintezo številnih domačih in svetovnih virov, ki so jo sprejeli in ji sledili številni domači računovodski teoretiki in praktiki. Bil je mentor 18 doktorandom, predaval je na 13 tujih univerzah. O vplivu na stroko priča seznam 1277 del.
Ajda Borak, Neven Borak