Tudi Esa bo proučevala planete zunaj osončja

Z misijo Echo (Exoplanet Characterisation Observatory) bo Evropska vesoljska agencija skušala v atmosferah planetov, ki so dovolj oddaljeni od svoje zvezde, zaznati molekule kisika in ogljikovega dioksida, ki so glavni indikatorji znakov za obstoj določenih oblik življenja.

Objavljeno
03. marec 2011 11.27
M. R., znanost
M. R., znanost
Pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) so se odločili, da bodo v prihodnje bolj intenzivno proučevali planete zunaj našega osončja. Projekt, za katerega so namenili dobrih 460 milijonov evrov, se imenuje Echo (Exoplanet Characterisation Observatory), vodila pa ga bo dr. Giovanna Tinetti z londonske univerze UCL. V njem bo sodelovalo več kot 150 vrhunskih evropskih astronomov, pri raziskavah jim bo pomagal vesoljski teleskop s premerom 1,2 metra, ki bo proučeval spektroskopijo ozračij eksoplanetov. V vesolje naj bi ga poslali po letu 2020, ko bo proučeval predvsem planete v tako imenovanem naselitvenem območju (habitable zone), kot astronomi imenujejo območja, na katerih so planeti dovolj oddaljeni od njihove zvezde, da bi bila na njihovi površini lahko tekoča voda.

K temu so vodstvo Ese spodbudila predvsem odkritja Nasinega vesoljskega teleskopa Kepler, ki je v slabih dveh letih našel več planetov zunaj našega osončja, kot so jih doslej odkrili vsi lovci na planete skupaj. Trenutno ima 1235 vesoljskih teles še status kandidatov za planete, med njimi pa je kar 68 takšnih, ki imajo maso enako ali malo večjo od Zemljine.

»Naša misija Echo bo skušala v atmosferah teh planetov zaznati molekule kisika in ogljikovega dioksida, ki so glavni indikatorji znakov za obstoj določenih oblik življenja,« je povedala dr. Tinettijeva. Sama ima s proučevanjem eksoplanetov precej izkušenj, saj je vodila skupino astronomov Ese, ki je leta 2007 odkrila prvi planet z vodo zunaj osončja. Odkritje vode na planetu HD189733b (na fotografiji je računalniška simulacija zvezde in planeta) v ozvezdju Lisice, ki je od Zemlje oddaljen približno 63 svetlobnih let, je bil pomemben mejnik v zgodovini raziskovanja eksoplanetov. Kaže namreč, da bi lahko bila voda v vesolju veliko pogostejša, kot si mislimo.