Twitter: moč 140 znakov

Na videz najpreprostejše orodje, ki sporočanje omejuje na 140 znakov – še manj kot SMS –, je precej več od brezzveznega čivkanja (»to tweet« v angleščini pomeni čivkati): spreminja načine komuniciranja, druženja, oglaševanja. Tudi v Sloveniji.

Twitter je po besedah Matije Rijavca s portala sitweet.com, ki sledi slovenskim uporabnikom, spletna sporočevalna platforma, za katero se ljudje odločajo iz treh razlogov: da bi se pogovarjali s prijatelji (in spoznavali nove), da bi naprej posredovali znanje na področju, ki ga obvladajo, ali da bi sledili številnim svetovnim zvezdnikom, ki se tam pojavljajo. »Ravno prihod številnih zvezd na Twitter v letih 2008 in 2009 – to obdobje je znano kot obdobje rdeče preproge – je razlog, da se je v svetu uveljavil,« bliskovit vzpon pojasnjuje Rijavec.

V Sloveniji zvezdnikov v pravem pomenu besede nimamo, prav tako še nismo veliki uporabniki pametnih telefonov – po svetu več kot polovica tvita s takšnih naprav –, a vseeno njegova priljubljenost raste in na svoj bum še čaka. Po podatkih portala Sitweet.com slovenska čivkajoča skupnost obsega dobrih osem tisoč uporabnikov: v povprečju sledijo 120 ljudem, imajo 110 sledilcev, objavili so 430 tvitov in večinoma prihajajo iz večjih mest (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj).

Kako biti kul

Kdo sploh tvita in kako? Twitter podobno kot sporočila SMS omogoča asinhrono komuniciranje z drugimi, ki niso v istem trenutku na istem mestu, kjer tvorimo zapise, kar pa je lahko ovira ali prednost, pojasnjuje Tanja Oblak Črnič s fakultete za družbene vede: »Za nekoga je to omejena in okorna oblika komunikacije, druge skupine uporabnikov, predvsem mlajši, pa jo zlahka posvojijo in sprejmejo kot pomemben oseben komunikacijski kanal.«

Po mnenju vodje odnosov z javnostmi Zavoda Turizem Ljubljana Petre Stušek (@spetra) morajo biti uporabniki aktivni, pasivnosti si na tem mediju ne morejo privoščiti. Napreduješ zgolj z lastno aktivnostjo. »Če zanimivo tvitaš, se širi krog tvojih sledilcev. Če tvitneš poredko, neizvirno, neinformativno ali sicer nedrugačno, ti nihče ne sledi in tudi nima smisla tvitati, saj tvojega sporočila nihče ne vidi. Zato je Twitter tako zelo zapeljiv medij, ker slediš aktivnim, izobraženim, skrajno zabavnim ljudem, saj drugih tam ni,« je prepričana Stuškova.

Vsaka nova tehnologija oziroma nov način komuniciranja izoblikuje svoje alfa pse, superzvezde, ugotavlja sourednik portala e-demokracija.si Domen Savič. To so lahko znane osebnosti ali povsem posvetni uporabniki, ki so zelo aktivni in si gradijo svoj tviterstatus. Eno od meril, kdo je na Twitterju najbolj kul, je t. i. peer­index – vplivnost, ki je odvisna od aktivnosti uporabnika in meri avtoritativnost na nekem področju – npr. o kitajski hrani v Londonu. Lestvica je od nič do sto, od 90 naprej doseže samo deset uporabnikov od skupno skoraj dvesto milijonov. »Pevska superzvezda Lady Gaga tako sploh ni kul, njen indeks je zgolj 20, čeprav ima šest milijonov sledilcev,« pojasni Rijavec.

Na slovenski sceni najvišjega najpogosteje dosega Živa Jalovec (@alivea), ki tvita tri leta in ima indeks čez 50: »Twitter uporabljam tako zasebno kot poslovno. V prejšnji službi sem bila odgovorna za pojavnost Mercatorja na družabnih medijih, v novi pa bom izkoristila svoje poznavanje in znanje s tega področja za različne blagovne znamke več slovenskih podjetij.«

Spletna revolucija

Vse objave so javne (razen zasebnih sporočil med uporabniki), ta transparentnost je za nekdanjega ministra in predavatelja Žigo Turka nova zasebnost: »Na Twittterju me prijatelji vidijo brez posrednikov. Ob vsaki objavi pomislim na Mirando iz serije Seks v mestu: karkoli tvitnete, je lahko in bo uporabljeno proti vam. Ta asimetrija tveganja – redko bodo imeli širši odmev pametni tviti, pogosteje nespametni – govori za zelo previdno tvitanje 'javnih' osebnosti. Previdnost pa pomeni manj navzočnosti.« A Stuškova nima pomislekov: »Zavedam se, da so vse objave javne, zato tvitam, kar mislim in kar od tega je po mojem za v javnost.«

Zaradi omejenega prostora za izražanje Twitter ni primeren za vse žanre in kompleksna sporočila, poudarja Tanja Oblak Črnič, a prav ta omejenost je po drugi strani privlačna za hitre, udarne in kratke izjave, ki delujejo kot hipni oglasi. Po mnenju Stuškove je ravno to bistveno: hitra izmenjava informacij in mnenj. Komunikacijskega šuma je zato veliko, ker se vse dogaja v realnem času – po nekaterih analizah je delež trivialnih vsebin na Twitterju 40 odstotkov, novic pa le štiri. »Tudi v živo povemo veliko brezzveznih stvari. A čar Twitterja ni toliko v sporočilih kot v dvosmerni komunikaciji,« pojasnjuje Savič.

Ta način komuniciranja vpliva na mobilizacijo širših množic in tako spodbuja aktivnejšo udeležbo državljanov v političnih dogodkih, ki vplivajo na njihova življenja in prihodnost, meni zunanji minister Samuel Žbogar. Tak družbeni razvoj je zanj pozitiven: »Že v aktualnih primerih iz držav severne Afrike in Bližnjega vzhoda lahko vidimo, da so socialna omrežja ponudila nove možnosti komuniciranja, ki so jih bolj ali manj represivni režimi dolgo uspešno zatirali s popolnim obvladovanjem tradicionalnih medijev.«

Vendar kakor poudarja Žbogar, revolucij oziroma družbenih sprememb ne povzročajo tehnologije, ampak ljudje. Ti se, ne le prek Twitterja, ampak spleta kot medija, emancipirajo in javno nastopijo kot producenti novic, mnenj, pobud, akcij, dodaja Oblak Črničeva. In čeprav Twitter uporablja vse več medijev, je strah, da bi te nove poti onemogočale že obstoječe medijske sisteme, po njenem odveč: »Upoštevati moramo še mnoge širše družbene, politične in ekonomske okoliščine. Zagotovo pa spreminjajo podobo o tem, kakšna je ali naj bo sodobna medijska in komunikacijska kultura.«

Ko Ema postane zabavna

Twitter prinaša tudi drugačen način sporazumevanja, saj se je predpisani dolžini pač treba prilagoditi. To pogosto vključuje nove, igrive načine izražanja – možganobol, negovorimresničar, ljubljančiti so samo trije primeri –, pa tudi kršenje jezikovnih pravil, pove Tanja Oblak Črnič: »Ena redkih, a dobrodošlih analiz sporočil SMS na vzorcu osnovnošolcev, srednješolcev in študentov na Slovenskem je med drugim pokazala, da knjižni jezik kršijo tako starši kot njihovi mladostniki, a slednji bistveno pogosteje in na več ravneh.« A skrbi, da bi twitter jezik škodil materinščini, menda ni. »Uporablja ga niti ne deset tisoč Slovencev,« argumentira Savič.

Ali so uporabniki Twitterja torej na boljšem? Matija Rijavec pritrjuje: »Stalno sem na tekočem z aplikacijami, programi in drugimi računalniškimi stvarmi, ki me zanimajo tako zasebno kot poslovno. Na katero koli vprašanje dobim takojšen odgovor.« Kot primer bliskovite povratne informacije omeni primer prijatelja, ki je na skvošu uničil lopar. Ogorčen nad slabo kakovostjo loparja je na Twitterju objavil fotografijo polomljenega rekvizita in jo opremil z oznako ameriškega proizvajalca – ta pa ga je izsledil in mu čez teden dni poslal nov lopar, češ našemu podjetju se kaj takega ne more zgoditi.

Nad učinki tvitanja je navdušena tudi Živa Jalovec, saj je spoznala veliko neverjetnih in dobrih ljudi. »Pomagamo si med seboj in se obveščamo o novih delovnih mestih, vremenskih in prometnih razmerah, študijskih vprašanjih, izkušnjah pri različnih ponudnikih storitev, spodbujamo se pri športu,« angažiranost skupnosti pohvali Jalovčeva.

Koristi tvitanja občuti tudi Stuškova: tudi ona si je okrepila mrežo prijateljstev, še pred objavo v elektronskih in klasičnih medijih izve pomembne novice, navezala je stike s tujimi profesionalci iz svoje branže. »Ne nazadnje je Twitter obvezen, ko so na vrsti razne Eme, Talenti, Kmetije, Viktorji in druge podobne oddaje, saj so komentarji uporabnikov tako duhoviti, da sem se začela veseliti tudi teh oddaj,« se nasmeji Stuškova.

Twitter za telebane

Spletno socialno omrežje Twitter si je zamislil ameriški programer Jack Dorsey, ki je prvi čivk poslal v eter 21. marca 2006. Uporabniki se sporazumevajo s 140 znakov dolgimi objavami – tviti, v katere lahko vpnejo povezavo na drugo spletno stran, avdio-video datoteko ali fotografijo. Na objave lahko odgovorijo, jih posredujejo, preoblikujejo … vse v okviru predpisane dolžine. Sporočilce lahko na splet pošiljaš tudi z mobilnega telefona, ki ima dostop do interneta. V svetu uporablja Twitter že 190 milijonov ljudi, na dan pošljejo 60 milijonov mini sporočil.

Vsak uporabnik, ki se registrira na spletni strani www.twitter.com, ustvari svoj profil in dobi uporabniško ime, ki se začne z znakom @ (npr. ­­­@Val202). Uporabniki lahko na spletu sledijo drugim uporabnikom, tako da se naročijo na njihove objave in te zbirajo v svojem profilu. Vse objave so javne, vsakdo lahko bere objave vsakogar, četudi mu ne sledi – sledenje omogoča le bolj sistematično in ažurno informiranost.

Tviti so lahko splošni ali namenjeni določenemu uporabniku oziroma uporabnikom, pri čemer sporočevalec v svoj tvit samo vključi želeno uporabniško ime. Objave lahko za lažje kategoriziranje razvrščajo v poljubne skupine, ki jih na koncu sporočila označijo z znakom #. Primer: če objavimo besedilo »@IrenaSirena na Dunajski je prometni zamašek #promet«, bo (sicer javna) objava naslovljena na uporabnico IrenaSirena in pripadla skupini »promet«.

Naj tviti letošnje Eme

Marko Potrč (@markopotrc): Hej, April … Gadafi hoče oblačila nazaj!

Boštjan Gorenc Pižama (@Pizama): Na #ema2011 so odpeli komaj en komad, pa smo slišali že vsaj ene pet znanih skladb.

Domen Savič (@savicdomen): Letos na Emi samo en plagiat. V žiriji.