Umazane reke ogrožajo moško plodnost

Naraščajoča neplodnost moških in padanje števila semenčic bi bila lahko povezana tudi z določenimi kemikalijami v okolju, imenovanimi antiandrogeni, ki motijo delovanje moškega spolnega hormona testosterona, ugotavljajo najnovejše raziskave. Znanstveniki z britanskih univerz Brunel, Exeter in Reading ter z državnega centra za ekologijo in hidrologijo so v 51 angleških rekah našli skupino onesnaževalcev, ki počno prav to. Antiandrogene povezujejo s pojavom feminizacije rib v tamkajšnjih rekah, utegnili pa bi vplivati tudi na razvoj moških spolnih organov pri človeku.

Raziskava, objavljena v ameriški strokovni reviji Environmental Health Perspectives, je našla povezavo med antiandrogeni, ki v reke prihajajo s kanalizacijskimi odplakami, in abnormalnostmi pri ribjih samcih, ki so se jim razvili ženski reproduktivni organi. To je prva raziskava, ki je na ta način povezala hermafroditne ribe in antiandrogene, snovi, ki delujejo proti učinkom androgenih oziroma moških spolnih hormonov. Doslej je veljalo, da so za spremembe spola pri ribah odgovorne kemikalije, ki oponašajo učinek ženskega spolnega hormona estrogena, toda najnovejša raziskava nakazuje, da gre za precej bolj zapleten proces, v katerem sodeluje več različnih onesnaževalcev. Znanstveniki sklepajo, da bi lahko feminizacijo ribjih samcev najlaže pripisali izpostavljanju tako estrogenov kot antiandrogenov.

Dr. Susan Jobling, zoologinja z londonske univerze Brunel in ena od avtoric študije, je v Independentu pojasnila, da so pri preiskovanju rib identificirali novo skupino kemikalij, za katere pa ne vedo, od kod prihajajo oziroma katere točno so. »Doslej smo lahko le izmerili njihovo sposobnost blokiranja testosterona.« Znanstveniki so v vzorcih iz 51 rek po Angliji iskali vsebnost antiandrogenov in statistično dokazali, da se jih lahko poveže s hermafroditskimi ribami, najdenimi v istih rekah.

Kakor je povedala dr. Joblingova, v široko uporabljanih farmacevtskih izdelkih in pesticidih obstaja vrsta kemikalij, ki imajo antiandrogene učinke. Med njimi sta flutamid in ciproteron, antagonista moških spolnih hormonov, ki se ju uporablja pri zdravljenju raka na prostati, in več sestavin v kmetijskih pesticidih.

Od kod prihajajo?

Znanstveniki so ugotovili razmeroma visoke vrednosti antiandrogenov v bližini izpustov čistilnih naprav in kanalizacijskih odtokov, iz česar so sklepali, da izvirajo iz gospodinjstev. Po tej razlagi zdravila, ki jih izloči človeško telo, utegnejo priti v reke, čeprav znanstveniki ne izključujejo možnosti, da lahko v reke prihajajo tudi s kmetijskih površin.

Raziskovalci so ribe, ki so spremenile spol, v britanskih rekah našli že pred več kot dvajsetimi leti. Zdravniki pa že zadnjih trideset let ugotavljajo, da moškim v številnih državah vztrajno pada število semenčic, po drugi strani pa raste število prirojenih in pridobljenih moških reproduktivnih težav.

Pri nas še ni tovrstnih raziskav

Kakor je povedal vodja centra za andrologijo na ginekološki kliniki Kliničnega centra Ljubljana doc. dr. Branko Zorn, so skandinavski raziskovalci na začetku devetdesetih let začeli na veliko pisati o nižanju koncentracije semenčic. Sledile so razprave o negativnih vplivih na moda, ki privedejo do zniževanja koncentracije semenčic in dviga pogostosti raka na modih, povečuje pa se tudi število genitalnih nenormalnosti. Eden izmed dejavnikov za te pojave naj bi bilo tudi onesnaževanje okolja. A kakor pravi dr. Zorn, v Sloveniji ni študij, ki bi se ukvarjale prav s problematiko vpliva onesnaženih voda na moško plodnost.

Endokrinolog in embriolog Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani poudarja, da se je v zadnjih letih ugotovilo, da je vpliv posameznih kemikalij premajhen, da bi lahko vsebnost antiandrogenov ali estrogenov v vodi, denimo, zmanjšala število semenčic za polovico in podobno. »Ne vemo pa, kakšen je lahko skupni vpliv različnih kemikalij,« pravi profesor Majdič. V vodi so zelo različne snovi, ene delujejo antiandrogeno, torej preprečujejo delovanje moških spolnih hormonov, druge delujejo estrogeno. A tovrstnih raziskav v Sloveniji po njegovi oceni ni prav veliko. Po svetu je bilo narejenih že precej študij, pri katerih pa so se uporabljale večje koncentracije kemikalij, kakršnih v naravi ne najdemo. Možnost vpliva onesnažene vode na plodnost obstaja, a za zdaj še ne poznamo vseh mehanizmov, še posebej pomembno pa je vprašanje, kaj lahko skupaj naredi več kemikalij.