Ljubljana – Po 15 letih neuspešnih poskusov v laboratorijih na raznih koncih sveta in po navideznem uspehu v Koreji, ki pa se je izkazal za prevaro, je Šukratu Mitalipovu in sodelavcem z Oregonske univerze za zdravstvo in znanost v Portlandu, ZDA, prvim na svetu uspelo spremeniti človeške kožne celice v zarodne matične celice.
Kot pojasnjujejo v reviji Cell, jim je reprogramiranje človeške kožne celice nazaj v njeno prvotno embrionalno stanje uspelo s pomočjo enake tehnike, kot je leta 1996 Ian Wilmut na Škotskem ustvaril prvo klonirano ovco Dolly. Genetski material iz odrasle celice so vsadili v jajčno celico, iz katere so pred tem odstranili njen DNK. Po tej poti so dobili človeške embrionalne matične celice s potencialom, da se razvijejo v katerokoli od nekaj več kot 200 vrst človeških celic.
Ta dosežek je pomemben mejnik v genetiki, ki pa ne odpira vrat kloniranju človeka, komentirajo dosežek znanstveniki po svetu. Po njihovi oceni gre za preboj v raziskovanju celic, ki obeta razvoj novih uspešnejših načinov zdravljenja številnih zdaj neozdravljivih bolezni, kot so parkinsonova bolezen, multipla skleroza, obolenja srca in poškodbe hrbtenjače.
»Osnovna ideja te raziskave je s kloniranjem jedra odrasle človeške celice posameznega bolnika pridobiti embrionalne matične celice. Te bi lahko uporabili za zdravljenje, ker bi imele enak genski ustroj kot telo darovalca (bolnika, ki bi potreboval zdravljenje) in zato ne bi bilo nevarnosti zavrnitvene reakcije,« pojasnjuje eden vodilnih genetikov pri nas prof. dr. Gregor Majdič, vodja centra za živalsko genomiko pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V dosežku oregonskih znanstvenikov vidi možnost, da bo takšno zdravljenje v prihodnosti zares tudi mogoče. Opozarja pa, da je to odkritje le prva stopnica od mnogih na poti do pridobivanja matičnih celic za konkretno zdravljenje. Poleg metodoloških vprašanj, ki se bodo po njegovem prepričanju zagotovo še pojavljala ob nadaljnjem gojenju tako pridobljenih celic (»Uspešnost pridobivanja celic je bila še vedno relativno majhna, saj so pridobili celice le iz približno vsakega petega zarodka, pridobljenega s presaditvijo jedra,« opozarja sogovornik), se pojavljajo tudi številna etična in praktična vprašanja.
Nerešena še številna vprašanja
Med praktičnimi vprašanji dr. Majdič predvsem poudarja problem širše uporabnosti te metode. »Raziskovalci potrebujejo veliko število človeških jajčnih celic, ki jih lahko dobijo le od prostovoljnih darovalk. Te morajo prestati precej zahtevno hormonsko zdravljenje, da lahko pridobijo več kot eno jajčno celico od ene darovalke,« pravi. »Temu bi se v prihodnosti morda lahko izognili z vzgojo jajčnih celic iz matičnih celic, a tudi pri teh raziskavah smo še zelo na začetku in ne vemo, ali bo to kdaj resnično izvedljivo.«
Naslednje vprašanje je, meni dr. Majdič, ali bomo znali povsem varno spremeniti embrionalne matične celice v odrasel organ ali tkivo, ki bi ga lahko uporabili za presaditev bolniku. »Ali bo tak organ sploh uporaben za zdravljenje oziroma presaditev? Če je bil vzrok bolezni pri bolniku nepravilno delovanje njegovih genov, bo imel potem tak organ, vzgojen iz kloniranih embrionalnih matičnih celic, enako genetsko sliko in bo zaradi tega verjetno imel enake pomanjkljivosti kot tisti organ, ki bi ga hoteli s to metodo zdraviti oziroma zamenjati.« Kljub pomislekom tehnične narave pa v dosežku oregonskih znanstvenikov vidi velik potencial.
V Sloveniji že zdravimo
Ne vemo, katere se bodo v prihodnosti izkazale za najbolj primerne za zdravljenje. Zato je prav, da se raziskave vseh treh vrst matičnih celic nadaljujejo,« je prepričan sogovornik. V Sloveniji se z embrionalnimi matičnimi celicami in kloniranjem zarodkov sicer ne ukvarjamo, a smo pri raziskavah matičnih celic zagotovo v stiku z najboljšimi na svetu, je prepričan dr. Majdič. Na več institucijah potekajo odmevne raziskave matičnih celic, v ljubljanskem kliničnem centru že uporabljajo nekaj metod zdravljenja z odraslimi matičnimi celicami, prav tako smo Slovenci med prvimi na svetu, ki smo prek univerzitetnega odcepljenega podjetja Animacel uvedli zdravljenje živali z (odraslimi) matičnimi celicami v klinično prakso in je že na voljo vsem lastnikom psov.