Ljubljana – Študija o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo, ki jo je ministrstvo za javno upravo predstavilo konec februarja, je bila precej bolj odmevna, kot so pričakovali, je priznal njen koordinator Tomaž Zver. Na nekaterih spletnih forumih se je vnela ostra razprava med zagovorniki in nasprotniki odprte kode, medtem ko je Microsoftova slovenska podružnica najprej objavila sporočilo za javnost, pozneje pa je njena direktorica Biljana Weber partnerjem razposlala še pismo, v katerem jih prosi za pomoč pri dokazovanju, da so njihovi programi boljši. Do končne odločitve, ali bo država res začela uvajati odprtokodne rešitve, je sicer še precej daleč.
Študijo – stala je 13.700 evrov – bo najprej obravnaval svet za informatiko v javni upravi, in če se bodo državni sekretarji različnih ministrstev, ki sedijo v njem, strinjali, bodo ustanovili medresorsko delovno skupino. Njena prva naloga bo izdelava izvedljivostne študije. »Kar pomeni natančno analizo javnofinančnih učinkov in vseh drugih vidikov, denimo varnostnega in kakovosti dela s temi orodji,« je pojasnil Tomaž Zver. Prav pomanjkanje vseh teh vidikov je študiji očital Microsoft. »Pogrešamo analizo vseh stroškov in ekonomske upravičenosti ter učinkov na storilnost zaposlenih in kakovost storitev za državljane,« so zapisali v slovenski podružnici največjega svetovnega proizvajalca programske opreme. Na vsa ta vprašanja naj bi odgovorila naslednja študija, ki bi morala biti izdelana še pred poletjem.
Tokratna, katere glavni izvajalec je bilo – tako kot že pri večini dosedanjih tovrstnih študij – podjetje Ipmit, tovrstnih namenov niti ni imela, je zatrdil Zver. »Glavno vodilo je bilo narediti analizo primerov dobre prakse v javnih upravah v članicah Evropske unije. Kako so tam izpeljali prehod na odprto kodo, kakšne cilje so dosegli, kolikšni so bili prihranki.« Študija je pokazala, da so prihranki lahko precejšnji. Mestna uprava Bristola je tako po podatkih, do katerih so se dokopali pripravljavci študije, menda prek pogovorov z vpletenimi v posamezne projekte, s prehodom 5500 delovnih postaj na odprto kodo prihranila 1,2 milijona evrov, španska regija Extremadura s 85.000 računalniki 20 milijonov, mestna uprava Münchna pa s 15.000 računalniki tri milijone evrov.
Zadnji primer je po obsegu tudi najbliže slovenski državni upravi. Ministrstva in organi v sestavi imajo namreč približno 16.000 računalnikov (delovnih postaj). V predlogu akcijskega načrta v študiji piše, da bi 80 odstotkov institucij državne uprave na delovnih postajah uporabljalo odprtokodno programsko opremo. Bolj natančno je mišljeno 80 odstotkov od 16.000 delovnih postaj, kar je 12.800 računalnikov. Oziroma toliko licenc manj za lastniško programsko opremo. Primerjalno bi pri nas to pomenilo od tri do šest milijonov evrov prihranka v petih letih. Zver je poudaril, da je glede na dejstvo, da večina uporabnikov potrebuje kvečjemu 20 odstotkov funkcionalnosti, težko upravičiti ceno te programske opreme. Vendar tudi priznal, da je veliko delovnih postaj, kjer bo upravičeno ohraniti Microsoftov office. »Niti ne merimo na to, da bi ga dokončno opustili. Hočemo zgolj zagotoviti, da bodo odprti formati (odf-ji) enakovredna možnost.«
Odprti formati, ne napad na Microsoft
Prav odprti formati so po Zverovih zagotovilih poleg prihranka glavni namen uvajanja odprte kode. Kot je znano, je Microsoft pri officeu 2007 uveljavil nekoliko drugačno implementacijo standarda odf (open document format), kot jo je sprejela odprtokodna skupnost. Posledica pa so zapisi datotek docx in podobni, s katerimi so imeli kar nekaj časa težave uporabniki starejših pisarniških zbirk, in v prihodnje se lahko podobne težave ponovijo. »Microsoft ni naša tarča. Za nas je ključno, da omogočimo odprte formate, kar bo zagotavljalo delovanje sistema na dolgi rok,« je poudaril sogovornik.
Triletna pogodba z Microsoftom, vredna nekaj manj kot sedem milijonov evrov, se sicer izteče prav letos jeseni, tako da bo moralo ministrstvo za javno upravo začeti nova pogajanja s tem podjetjem. Novo pogodbo bodo zanesljivo podpisali, saj ni mogoče, da bi že ob izteku zdajšnje prešli na odprtokodne alternative. »Vendar bo treba upoštevati projekt uvajanja odprte kode, če se ga bomo lotili, in v pogodbo vgraditi nekatere opcije za primere, da določen organ preide na odprto kodo,« je opozoril Tomaž Zver. Pri tem bo poudarek prav na pisarniški zbirki, s katero je najmanj težav pri prehodu in prinese tudi največje prihranke.
Še en dejavnik govori v prid temu, da je dobro prav zdaj razmišljati o prehodu in da kmalu sprejmejo končno odločitev. Večina državnih uradnikov namreč še vedno uporablja office 2003. Ta različica pa ima zelo podoben uporabniški vmesnik kot odprtokodne pisarniške zbirke (symphony, star office, open office ali libre office), medtem ko ima najnovejša Microsoftova različica, 2010, povsem drugačnega, za katerega bi morali uradnike poslati na izobraževanje. Zato bo treba ob pritiskih glede prehoda na office 2010 sprejeti odločitev za eno ali drugo možnost. Računalniško izobraževanje bo sicer zaposlenim v državni upravi prišlo prav, saj so zadnje opravili pred desetletjem.