Tiskane izdaje
Projekt britanske vlade in mednarodnih humanitarnih organizacij v Jemnu se je začel spomladi, ko so poleg novih modelov začeli tudi organizirano promocijo higiene in distribucijo dezinfekcijskih sredstev. Dosedanji rezultati kažejo, da bi modelske napovedi lahko temeljito spremenile način odzivanja na izbruhe kolere.
Kolera je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Vibrio cholerae, s katero se lahko okužimo prek umazane vode ali hrane. Čas od okužbe do začetka bolezni traja od nekaj ur do pet dni, ponavadi od dva do tri dni. Bolnik oziroma okužena oseba izloča povzročitelja kolere z blatom oziroma iztrebkom v okolje, zato se bolezen širi na druge ljudi: s pitjem onesnažene vode oziroma pijač. Okužimo se lahko že s pitjem pijač, ki so jim dodali ledene kocke, pripravljene iz onesnažene vode; z uživanjem onesnažene hrane; prek onesnaženih rok, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Z boleznijo, ki vodi v hudo drisko, posledično dehidracijo in tudi smrt, se vsako leto okuži na milijone ljudi, še zlasti v državah v razvoju, kjer je dostop do čiste vode omejen. Jemen se v letih, ko v državi divja vojna vihra, že dlje časa spopada tudi s to boleznijo.
Nasine modelske napovedi so Jemen razdelile na manjša območja. Možnosti izbruha bolezni za vsako območje posebej izračunavajo iz satelitskih podatkov o razmerah v okolju, ki vplivajo na širitev bakterije, in informacij o vodni infrastrukturi. Leta 2017, ko so bili izbruhi kolere najhujši, ko je zbolelo več kot 1,1 milijona ljudi, umrlo pa jih je več kot 2300, so bile napovedi 92-odstotno pravilne, so navedli v sporočilu za javnost.
Modelska napoved izbruhov kolere junija 2017. Modro – majhno tveganje; rdeče – veliko tveganje. FOTO: West Virginia University/Antar Jutla
Realne številke primerov obolelih s kolero iz junija 2017. Temnejša območja kažejo več obolelih. FOTO: West Virginia University/Antar Jutla
Dobri, a ne idealni rezultati, kot je pojasnil hidrolog in vodja projekta Antar Jutla z Univerze West Virginia, so pritegnili pozornost humanitarnih organizacij, ki so predlagale, naj sistem letos implementirajo v štirih mesecih. Ameriški raziskovalci so se povezali z britanskimi humanitarci in meteorološko službo ter Unicefom in že marca so lahko začeli podatke uporabljati tudi v realnih okoliščinah. Prvi rezultati so se izkazali za zelo obetavne, saj so lahko organizacije na podlagi modelskih in vremenskih napovedi hitreje ukrepale tam, kjer je bilo huje in nujnejše.
Naslednji korak ekipe je priprava globalnega zemljevida tveganja za kolero, ki bi, podobno kot vremenska opozorila pred ekstremnimi pojavi, lahko vodila v boljše in hitrejše ukrepe.
Video je v angleščini:
