Svetleča se kovinska kupola, ki je razstavljena pred tehničnim oddelkom Evropske vesoljske agencije, je v resnici rezervoar za gorivo iz titana, sestavni del najvišje stopnje evropske rakete Vega. Prav tiste, ki bo konec meseca v vesolje predvidoma ponesla dva slovenska satelita.
Ta 30 metrov visoka štiristopenjska raketa je namenjena izstreljevanju manjših satelitov, njena najvišja stopnja, ki edina za pogon uporablja tekoče gorivo, pa je tudi srce rakete, saj krmili in nadzira polet. Ko se kot zadnja loči od tretje stopnje, vklopi lastni pogon in kot vesoljska ladja v orbito na natančno izbrano mesto dostavi tovor.
Vega je v vesolje prvič poletela pred osmimi leti, pred krstnim poletom pa so strokovnjaki Esinega laboratorija za materiale in elektronske komponente na Nizozemskem izvedli varnostne popravke na rezervoarju za gorivo, ki na enem od testov ni opravil tlačnega preizkusa. Temeljit pregled v slogu forenzičnih preiskovalcev je pokazal, da so bili za napako krivi vari. Po metalurški analizi so predlagali postopke, s katerimi so nato izboljšali mikrostrukturo materiala, izpopolnjeni rezervoarji pa zdaj zdržijo pritiske, ki so več kot dvakrat večji od operativnih.
Predvidoma 23. marca bo Vega v vesolje poletela že šestnajstič. Za sabo ima štirinajst zaporednih uspešnih odprav, prav pri petnajsti pa je nastala napaka na drugi stopnji in raketa je domnevno strmoglavila v Atlantski ocean. V orbito bi morala dostaviti vojaški satelit Združenih arabskih emiratov.