Tiskane izdaje
Jutri boste s Telemachom uradno predstavili projekt »Medianet«, novost, ki je za zdaj še skrivnost. Ali to velja tudi za preostale vaše obveznosti med obiskom Slovenije?
Ne. Najprej naj povem, da se vedno zelo rad vračam v lepo Slovenijo, ki ima izredno dobro razvit tudi trg videokomunikacij. Sam bom po najboljših močeh čas izrabil za pospeševanje nadaljnje rasti in uvedbo najsodobnejših storitev pri kabelskih in komunikacijskih operaterjih.
Pri vladi pa nič?
Za zdaj ne. Sem se pa že srečal z vašim predsednikom vlade in nekaterimi ministri, ki so me vsi po vrsti prijetno presenetili s poznavanjem tematike in vizijami.
Kakšne pa so posebnosti slovenskega trga videokomunikacij?
Morda največja je dejstvo, da ste izredno hitro razširili mrežo bolj ali manj lokalnih ponudnikov naprej kabelske in nato spletne (IP) televizije, in sicer zelo naprednih, moram dodati. Posledica tega so (bile) specifične programske opreme, razvite bolj ali manj za posamezne operaterje, ki jih je čim več treba vgraditi v enotno platformo.
Torej je vaša največja težava poenotenje (slovenskih) »vrtičkov« IP?
Sploh ne. Združujemo moči z drugimi razvijalci kot sta Microsoft in Siemens ter ustvarjamo nekakšno neformalno združenje ponudnikov tehnologij, ki je zelo odprto za vse novosti. Nočemo poenotiti programske opreme, ampak naše medprogramje (middleware) narediti čim bolj vsestransko ter se s tem izogniti napakam ali nesporazumom, ki bi lahko nastali med številnimi sedanjimi medprogrami. In teh je res veliko.
Hkrati pa uvajate veliko rešitev, poznanih iz programja osebnih računalnikov (urejanje dokumentov, predstavitev ...). Se s tem ne približuje nevarno blizu prav taistemu Microsoftu in neizogibno tudi Googlu?
Res smo na spolzkih tleh, a to bi morali vprašati Microsoft (smeh). Ne, resno. Mislim, da je miselnost posredovanja videovsebin na TV-sprejemnike že popolnoma preživeta. Video se mora preprosto gledati na kateri koli napravi, in to kadar koli. Poleg tega je video ena najbolj »lepljivih« storitev, kar pomeni, da uporabniki ostajajo in se vračajo k ponudnikom storitev.
Ampak velika pasivnost ponudnikov je prav tako preživeta ...
Prav imate. Miselnost o kabelski televiziji s 30 do 40 programi je stvar preteklosti. Pri Ciscu želimo spremeniti pravila te »igre«. Televizije, osebni računalniki, mobilniki ... Popolnoma vseeno bi nam moralo biti. In kar je še pomembneje, rešiti se moramo odvisnosti od volje oziroma programov ponudnikov. Delno to že rešujejo digitalni snemalniki (DVR), ki omogočajo snemanje in zaustavljanje predvajanih vsebin, brez kakršnih koli izgub vsebine. A želimo še več. Aplikacije prilagojene različnim napravam, s čimer bo uporabniku ponujena nova fleksibilnost, ne glede na vrsto predvajalnika. Preprosto »vidna« naprava. V kakršni koli obliki.
Le še ponudnike je treba prepričati.
Res je. Ampak v grobem že zdaj ponudnike lahko delimo na dve vrsti. Tiste, ki želijo posnemati delujoče in uspešne modele ter inovativne, ki se zavedajo novih tehnoloških smernic in spreminjanja družbe nasploh. Ti se zavedajo, da je še pred nekaj leti prenos videovsebin predstavljal od 30 do 40 odstotkov vsega svetovnega spletnega prometa. Zdaj ga je za skoraj 70 odstotkov, po nekaterih napovedih, naj bi se ustavil med 80 in 90 odstotki. In uporabnik si želi več kot le gledati in poslušati.
Medtem so uporabniki začeli ustvarjati lastne vsebine, in to so spletne dveri (YouTube, Facebook, Google) popolnoma izkoristili. Težko bo tekmovati z njimi.
Tako je. Ampak, zavedamo se, da preprosto ni poti okrog njih. Lahko bi se bojevali z njimi, vendar bi izgubili.
Torej boste morali ponudnikom ponuditi drugačne rešitve za ustvarjanje dobička, ki ga omenjeni kopičijo predvsem z oglaševanjem.
Seveda. Ampak čarobne paličice še nimam. Jasno je, da bodo morali ponudniki postati nekakšni vratarji (plačljivih) storitev, ki se bodo bogatile predvsem z vsebinami ustvarjalnih uporabnikov. Takrat bo lepljivost še pomembnejša. Na vprašanje, kako bodo ponudniki s tem ustvarjali dobiček, vam še ne znam odgovoriti.
Kaj nas torej čaka?
Video bo v prihodnosti postal skupek številnih aplikacij, hibridov zdajšnjih uspešnic z YouTuba in socialnih omrežij. Cisco ima pri tej preobrazbi lahko pomembno vlogo.
Ko ste pred približno štirimi leti za 6,9 milijarde dolarjev kupili Scientific Atlanta (SA) in se s tem zapisali videu, je direktor Cisca John Chambers izjavil: »Ta nakup štejem med štiri najpomembnejše v zgodovini podjetja. Če bodo vse opravili, kakor je treba.« Ste?
Mislim, da smo. Danes sem prepričan, da je bil to tudi najboljši poslovni korak SA. Skupaj smo postali še uspešnejši in medtem korenito spreminjali videotehnologije - samo poglejte stanje pred združitvijo in danes.
Iz torkove tiskane izdaje Dela
