Vietnamsko naročilo za postojnske krasoslovce

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne in družba Turizem KRAS, prvi kot nosilec specializiranih znanj o kraškem svetu, druga pa izkušena na področju turistične izrabe kraškega podzemlja, sta na začetku novega obdobja (so)delovanja v mednarodnem merilu. Do zdaj nakopičene izkušnje in znanje lahko v skupnem paketu prodajata tistim, ki vsega tega nimajo. Prvi naročnik storitev obeh postojnskih ustanov je Vietnam, izziv pa je: ali je in kako je mogoče turistom ponuditi ogled podzemske jame, ki leži sredi vlažnega tropskega gozda v eni od najmanj razvitih vietnamskih provinc.

Postojnski raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa Tadej Slabe, Martin Knez, Franjo Drole in Mitja Prelovšek ter Bogdan Debevc, strokovni vodja enote jamski sistemi v Turizmu KRAS, so januarja preživeli osem dni v vietnamski provinci Quang Binh, oziroma Nebeški jami, ki leži 500 kilometrov južno od Hanoja in 40 kilometrov zahodno od mesta Dong Hoi, ki leži na obrežju Tihega oceana. Prvič so to jamo obiskali pred dvema letoma. Takrat so jo šele spoznavali, »tipali teren«, letošnji obisk pa je bil že povsem delovni.

Kras, ki ga na ni videti

Postojnski raziskovalci so že nekajkrat gostovali na Daljnem vzhodu, saj imajo bogate izkušnje z raziskovanjem (prenaseljenega) kitajskega krasa, toda tokrat so se znašli v precej drugačnem azijskem svetu, kraškem, a sredi tropskega gozda. Nebeška jama, ki naj bi jo Vietnamci s pomočjo slovenskih krasoslovcev pripravili za turistični obisk, leži v 150.000 hektarov velikem narodnem parku Phong Nha-Ke Bang (velik je za dva Triglavska narodna parka) na približno 17. stopinjah severne geografske širine ob meji z Laosom. Za to območje je značilen kopasti kras (za nas) nenavadnih oblik, porasel z vlažnim tropskim gozdom. Ali, kot je na predstavitvi v Postojni prejšnji teden dejal direktor postojnskega inštituta Tadej Slabe, »kras, na katerem ne vidite nobene skale, saj vse prerašča tropski gozd.«

Narava v parku je še vedno popolnoma ohranjena. Na Unescov seznam svetovne dediščine so park sprejeli leta 2003 zaradi zanimive, zapletene geološke kraške zgradbe in oblik, izjemne, 96-odstotne poraščenosti z vlažnim tropskim gozdom, od katerega je kar 92 odstotkov primarnega tropskega gozda (Vietnam je z gozdom poraščen le v 28 odstotkih). Za park je značilna izjemno velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst. V njem uspeva 13 rastlinskih vrst, endemičnih samo za Vietnam, ena le za provinco Qung Binh, v njem živijo štiri živalske vrste, ki so endemične le v tej provinci, deset vrst primatov (polovica vseh vietnamskih), od teh tri, ki so endemične samo za Vietnam. Provinca, v kateri leži park, je nerazvita tudi po »zaslugi« vojne, saj se nahaja na meji med nekdanjim Severnim in Južnim Vietnamom in so v njej še živi sledovi ameriške invazije.

Kakšen poseg v neokrnjeno tropsko naravo

Naloga, ki so jo dobili postojnski raziskovalci in turistični delavci, predstavlja velik izziv tako zanje kot za Vietnamce. Kako popolnoma ohranjeno naravo, park in jamo, pripraviti za turistični obisk v državi brez razvite turistične infrastrukture, toda v državi, ki želi s posegi v naravo, sodeč po tem, da so zaprosili za znanje in izkušnje z drugega konca sveta, vstopiti previdno. Med januarskim obiskom so si Postojnčani nabrali potrebne podatke (nekatere bodo razvozlali v laboratorijih doma) za odgovore na vprašanja, ki so jim jih zastavili Vietnamci: ali je jama dovolj zanimiva z vidika speleologije in ali bi bila privlačna tudi za turiste; s kakšnimi posegi bi jo bilo mogoče primerno urediti in pripraviti za turizem in jo obenem čim bolj obvarovati; kakšen turizem naj bi v jami in v celotnem parku razvijali in kakšen bi lahko bil turistični izkupiček.

Vietnamske partnerje je še zanimalo, ali je Nebeška jama del 14-kilometrskega jamskega sistema, ki so ga leta 1992 raziskovali že britanski speleologi. Med zadnjim obiskom so slovenski raziskovalci že lahko pozitivno odgovorili na to vprašanje. Nebeška jama, dolga kilometer, je vhodni del v ta jamski sistem, za turistični obisk pa bi bilo mogoče urediti prvih 550 metrov jame z rovi. Jama oziroma njeni rovi so za slovenske razmere zelo velikih dimenzij, prav tako pa tudi sigaste ponvice, kapniki in druge tvorbe.

Zahteven dostop

Postojnski raziskovalci so v jami najprej opravili geološko kartiranje in vse temeljne raziskave - geološke, speleološke, krasoslovne, hidrološke, meteorološke ... Izsledki teh bodo temelj za oceno ohranjenosti in občutljivosti jame, ta pa bo podlaga za naravovarstvene smernice (tudi Unescove) za turistično izrabo jame. Delo od tu dalje pa bo v rokah postojnskih turističnih delavcev, ki snujejo tehnično opremo jame - za začetek po meri doživljajskega, treking turizma za manjše skupine ljudi, ki bi zahteval manjše posege v jami in za njeno dostopnost. Ta namreč ni najmanjši problem. »Najprej se uro in pol voziš iz mesta, nato uro in pol hodiš po gozdu, to je šest ur dnevno le za transport. Ostanejo le štiri ure za delo v jami, ker je v gozdu hitro tema in potem tam postane zelo živahno. V temi se še domačini bojijo hoditi po njem,« so slikovito opisali raziskovalci. Od ceste do vhoda v jamo vodi namreč lovska pot, ki se prebija skozi tropski gozd in se konča s precejšnjim vzponom.

Šele na podlagi morebitnih dobrih izkušenj s to, mehkejšo enačico turizma, se bodo Vietnamci odločali za številčnejši obisk in večje posege. Kakorkoli pa bi moral biti po mnenju postojnskih raziskovalcev obisk jame le pika na »i« obiska celotnega narodnega parka, z naravnimi zanimivostmi, svojstvenim načinom življenja in vojaško zgodovino. Naloga Postojnčanov je namreč oblikovati celoviti trženjski splet za ves park.

Turistična jama v turistično slabo razviti državi

In medtem ko bodo vietnamski partnerji v skladu z navodili slovenskih krasoslovcev še vse letošnje leto na primer spremljali nihanja vode v jami, bodo po navodilih in metodologiji prodajalcev turističnih storitev iz Turizma KRAS, kot je povedal Aleš Semeja, direktor trženja in nabave, z anketami zbirali še kopico podatkov za izdelavo načrta turističnega razvoja parka in jame. Postojnske tržne raziskovalce namreč zanima, kateri in kakšni turisti prihajajo v Vietnam, katere so tamkajšnje vstopne točke, kakšna je pripravljenost za nakup turističnih storitev in podobno. Vietnamcem bodo nato pomagali pri oblikovanju storitev in trženja po okusu Američanov in Evropejcev, medtem ko bodo azijske trge prepustili domačinom.

Prošnjo za sodelovanje, ki je iz Vietnama v Postojno prispela prek slovenskega veleposlaništva na Kitajskem, tako znanstveniki kot turistični delavci razumejo kot priznanje in kot dokaz, da so njihova specifična znanja postala prepoznavna in zaželena v svetovnem merilu. Pravo potrdilo za to bo, če bo čez dva ali tri mesece zeleno luč za postojnski projekt prižgal tudi naročnik, vlada vietnamske province.