Tiskane izdaje
Danes se je plovilo SpaceShipTwo na matičnem plovilu WhiteKnightTwo znova dvignilo v nebo nad puščavo Mojave v ZDA. Britanski poslovnež je že oktobra začel napovedovati, da bo njegova vesoljska ladja še letos dosegla vesolje. Celo sam je hotel na ta vsekakor prelomni let v tekmi milijarderjev, kakor imenujejo bitko, ki jo v osvajanju vesolja bije z Elonom Muskom in Jeffom Bezosom. A sta poleteli le piloti, saj vendarle še ne gre za rutiniran polet, za katerega bodo turisti potrebovali le tridnevno urjenje, kot predvidevajo pri podjetju.
Kako je potekal polet?
Na veliko razočaranje vesoljskih navdušencev po svetu, ki si osebno seveda poleta niso mogli ogledati, Virgin Galactic ni pripravil spletnega prenosa v nasprotju s SpaceXoma ali Blue Originom.
Tako so informacije o dogajanju širšo javnost dosegale prek twitterja. Vesoljsko plovilo je pri Virginu bolj podobno letalu v dveh kosih kot raketi.
Ogromno matično plovilo WhiteKnightTwo, ki je poletelo že 261, je v »naročju« nosilo manjše letalu podobno raketo SpaceShipTwo. Enota Unity (pred tem so uporabljali enoto Enterprise, ki pa je leta 2014 strmoglavila, pri tem je umrl kopilot) se je od matičnega letala odcepila na višini okoli 13.000 metrov in z veliko hitrostjo odhitela. Unity je dosegel dvakratno hitrost zvoka.
In višina? 82,7 kilometra. Tam so bili raketni motorji prižgani 60 sekund, nato je čez nekaj minut sledil uspešen pristanek na tleh.
Vesolje – da ali ne?
Pri Virginu so se seveda nemudoma pohvalili, da so dosegli vesolje. To pa seveda pomeni, da sta pilota Mark 'Forger' Stucky in Frederick Sturckow prva človeka, ki sta v vesolje poletela z ameriških tal po letu 2011, ko je Nasa upokojila raketoplane.
Kje natančno se začne vesolje, je vprašanje z nejasnim odgovorom. Znanstveniki večinoma začetek vesolja definirajo s Karmanovo črto, ki je na 100 kilometrih nad tlemi.
Ameriška vesoljska agencija in ameriška vojska pa na drugi strani tako imenovana astronavtova krila – pečat, ki ga podeljujejo osebam, ki so poleteli v vesolje -, podeljujeta že osebam, ki poletijo nad 80 kilometrov višine.
Letos poleti je zaokrožila tudi študija, ki mejo med Zemljino atmosfero in vesoljem postavlja 20 kilometrov nižje od Karmanove črte. Na 100 kilometrih višine se lahko plovilo, če je vodoravno v orbiti, uspešno upre Zemljini gravitaciji, ki ga ne potegne v pogubo, so študijo pospremili v reviji Science. Astrofizik Jonathan McDowell s Harvarda se je v študiji osredotočil na satelite, ki so bili v orbiti pod 100 kilometri višine, med temi je bil tudi sovjetski satelit Elektron-4, ki je opravil 10 kroženj okoli Zemlje na višini 85 kilometrov preden je leta 1997 razpadel v atmosferi. Pod 80 kilometri je zgodba povsem drugačna, plovilo tam nikakor ne more opraviti orbite. Študijo so takrat podprli tudi nekateri drugi, med njimi znanstvenik Alan Stern, ki je med drugim vodja misije New Horizons, ki je leta 2015 obiskala Plutona. S predlagano višino, ki predstavlja mejo z vesoljem, se je strinjal tudi George Whitesides, predsednik uprave Virgin Galactic.
Polet je imel tudi znanstveno noto. Nasa je namreč na vesoljsko letalo namestila štiri poskuse, v katerih so preverjali obnašanje prahu v mikrogravitaciji.
