Tiskane izdaje
Čeprav imamo občutek, da o Luni, Zemljinem naravnem satelitu, vemo že vse, se tudi še po 44 letih, odkar je na njeno površje kot prvi stopil Neil Armstrong, srečujemo z vedno novimi spoznanji.
Tokratna novost je ugotovitev, da je v mineralnih zrnih na nekaterih delih Luninega površja razmeroma visoka vsebnost vode, ki izvira iz Luninih globin. To so z daljinsko meritvijo izmerili s pomočjo Nasinega instrumenta M3 (Moon Mineralogy Mapper), ki je bil vgrajen na indijskem satelitu Chandrayaan-1, ki je bil dejaven okrog našega naravnega satelita v letih 2008 in 2009. Članek o tem odkritju je zdaj objavila skupina raziskovalcev Laboratorija za uporabno fiziko (APL) na Univerzi Johns Hopkins v reviji Nature Geoscience.
Kot je pojasnila vodja skupine, planetarna geologinja Rachel Klima, so doslej predvidevali, da je Luna suha kot poper in da so morebitne sledi vode, ki so jih zaznali na Luninih tečajih, posledica delovanja solarnega vetra, ki na polih udarja ob Lunino površje. Območja ob ekvatorju pa tovrstnemu vplivu solarnega vetra niso dovolj izpostavljena, zato tam na ta način ne more nastati dovolj vodnih molekul. Znanstveniki, ki so analizirali vzorce kamnin z Lune, ki so jih na Zemljo prinesli astronavti programa Apollo, pa so domnevali, da so komaj zaznavne sledi vode, ki so jih odkrili v teh kamninah, kvečjemu posledica kontaminacije z Zemlje.
Tokrat so se raziskovalci APL osredotočili na območje kraterja Bullialdus, ki leži blizu Luninega ekvatorja. Njegova lega in geološka sestava sta namreč olajšala daljinsko detekcijo.
»Kamnine, ki so zdaj na površju tega udarnega kraterja, so bile pred njegovim nastankom globoko v Lunini notranjosti, padec asteroida pa jih je vrgel na površje. In prav v teh kamninah smo odkrili opazno velike količine hidroksila, molekule, ki jo sestavljata po en atom kisika in vodika, kar je dokaz, da kamnine vsebujejo vodo, ki izhaja iz Lunine notranjosti,« je povedala Rachel Klima.
»Ta magmatska voda nam bo verjetno razkrila tudi nekatere skrivnosti o vulkanskih procesih in notranji sestavi našega naravnega satelita, posledično pa tudi o njegovem nastanku,« dodaja Klima.
Med tem ko s takimi raziskavami dobivajo vedno boljšo predstavo o sestavi Luninega površja in notranjosti, si pri Nasi veliko obetajo tudi od sonde LADEE (Lunar Atmosphere and Dust Environment Explorer), ki bo raziskovala predvsem Lunino atmosfero. Izstrelitev tega satelita je predvidena za letošnjega 6. septembra.
