Tiskane izdaje
Po tej in naslednji zimi bo ekipa projekta SloWolf volkove, ki živijo v tropih v Sloveniji, poznala že kar osebno. Vedeli bodo, kateri je s katerim v sorodu, kateri se je odpravil na pot po svetu in zakaj, kateri je poginil in zakaj. Namesto upravljanja populacije volkov bi čez dve leti lahko začeli govoriti o upravljanju posameznega tropa.
Med devetimi ali desetimi volčjimi tropi pri nas sta le dva večja, tropa Slavnik in Gotenica. V drugem živi z materjo in očetom mladi volk Luka, opremljen s telemetrično ovratnico; vseh živali v tropu je šest. Obvladujejo prostor od Blok do Kolpe, včasih sežejo še čez reko in mejo. V tropu Slavnik, ki prav tako pogosto gostuje na Hrvaškem, so zaznali sedem osebkov. Brin, ki so mu sledili s telemetrično ovratnico, je bil odstreljen. V tropu Vremščica z leglom na Nanosu so bili trije volkovi, dva reproduktivna s sinom Vojkom. Nosil je ovratnico, a se je vsaka sled za njim in za ovratnico izgubila.
V tropu Javorniki so v času vzorčenja odkrili smrt kar šestih volkov. Preživel je en samec, našla ga je samica iz čezmejnega tropa Gomance in ustanovila sta nov trop. Na območju Roga so zaznali dva volka, tam pa je bil odstreljen član gomanškega tropa na obisku. Tudi trop Gomance je razpadel. Najmanj po dva volka so zaznali še okrog Poljanske gore, v Suhi krajini in v hrvaškem oziroma čezmejnem tropu Snježnik. S testi tuljenja so ugotovili, da so nekateri reproduktivni volkovi tod ustanovili nove družine. Do Posočja je pripotoval volk »disperger« iz Gorskega Kotarja oziroma iz tropa Gomance, vendar ga je blizu Mosta na Soči povozil vlak. Našli so tudi vzorec volka na Jelovici. Ne vedo še, ali je bil zgolj v prehodu ali se tam zadržuje.
Vzorce zbirajo tudi prostovoljci
Lansko zimo so lovci Lovske zveze Slovenije, uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in prostovoljci prek društva Dinaricum v plastične posodice za zbiranje vzorcev (5500 so jih razdelili že na začetku projekta) na območju stalnega pojavljanja volkov in deloma tudi na območju občasnega pojavljanja zajeli 583 vzorcev, od teh 373 iztrebkov in urina (v snegu).
»Srečo smo imeli, da smo lahko dobili še 53 takšnih vzorcev z območja čezmejnih tropov na Hrvaškem,« pravi Tomaž Skrbinšek, raziskovalec iz ekipe SloWolf. Prav tako so dobili vzorce tkiv dvanajstih povoženih ali odstreljenih volkov in ob pomoči cenilcev škod ZGS odvzeli 145 vzorcev sline iz okolice ugriznih ran na živalih, ki so jih domnevno pokončali volkovi. Pridobili so torej 449 vzorcev, vendar jih nekaj ni bilo primernih za analizo.
»Pri medvedih smo imeli 88-odstotno uspešnost genotipizacije, pri volku je ta precej nižja, približno 60-odstotna. Med vzorci je bilo 96 vzorcev psov, lisic ali pa so bili v njih genotipi več živali. Različne živali na primer markirajo isto mesto, lisica tako lahko 'označi' iztrebek volka. Iz 192 vzorcev smo pridobili čist genotip volka. V teh vzorcih smo zaznali 45 različnih volkov, tako da smo vsakega zaznali povprečno 4,3-krat. Lahko sklepamo, da je zelo malo volkov, ki jih ne bi zajeli v vzorčenje. Nekaj smo jih zaznali samo enkrat, enega pa celo 18-krat. Nekaj volkov smo gotovo zgrešili, koliko je bilo takšnih, pa ugotovimo z matematičnim modeliranjem in tako ocenimo celotno številčnost,« pojasnjuje Skrbinšek.
Vzorčenje so na območju stalne in deloma na območju občasne navzočnosti volkov izvajali med julijem 2010 in julijem 2011, v času ene generacije mladičev. »Volkovi imajo velika legla, populacija pa skozi leto pretrpi precej izgub, tako da se številčnost na nekem območju čez leto občutno spreminja. Ocena številčnosti, ko je bilo volkov največ, pred izgubami, in potem ko je iz brlogov leta 2010 pokukala nova generacija mladičev, je za celotno območje vzorčenja 52 volkov, oziroma s 95-odstotnim intervalom zaupanja med 47 in 60 volkovi. Od vseh volkov, ki smo jih zaznali, jih je bilo 18 v čezmejnih tropih. Polovico teh smo všteli v slovensko populacijo, polovico v hrvaško, kar ustreza glede na njihove teritorije, ki smo jih ugotovili s telemetrijo in genetskim monitoringom. Tako lahko v Sloveniji pred odvzemom oziroma izgubami štejemo 43 volkov (od 39 do 50 živali). Ker je bilo v tem času na območju vzorčenja odvzetih 12 volkov (dva povožena in odstrel), od tega štirje v čezmejnih tropih (dva slovenska, dva hrvaška), velja za Slovenijo v času najmanjše številčnosti po izgubah in pred rojstvom naslednje generacije mladičev v letu 2011 podatek o 32 volkovih (od 28 do 39 volkov).«
Genetsko vzorčenje dopolnjuje ugotovitve drugih načinov spremljanja volka, na primer testov tuljenja oziroma štetja legel z izzivanjem oglašanja in sledenja s telemetričnimi ovratnicami. »Genetski monitoring postaja ključna metoda spremljanja prostoživečih populacij, poleg tega je precej cenejša od marsikatere druge metode, ki bi lahko dala primerljive rezultate. Uporabljamo neinvazivne genetske vzorce, ki jih pridobimo brez stika z živaljo. Iz vzorcev izoliramo DNK, z analizo genetskih markerjev pa določimo volkov individualni genotip, nekakšen genetski prstni odtis. Tako lahko sledimo volkovo 'genetsko sled', obenem pa so zakoni dedovanja teh markerjev znani in dobro razdelani, tako da lahko z njihovo pomočjo določimo tudi sorodnost med živalmi in rekonstruiramo rodovnike,« pojasnjuje Skrbinšek. Do zdaj so jih sestavili za 95 volkov. V raziskavo so namreč zajeli tudi vzorce tkiv mrtvih volkov, ki jih pri nas zbiramo od leta 2003.
Slavc je prišel že do Južne Tirolske
V okviru projekta SloWolf so v prvih dveh letih, 2010 in 2011, odlovili in z GPS–GSM telemetrično ovratnico opremili štiri volkove. Omenjenega Brina iz tropa Slavnik so začeli spremljati spomladi 2010, jeseni istega leta pa je bil odstreljen v okviru izrednega odstrela volkov. Lani sta bila na Primorskem odlovljena in z ovratnico opremljena Vojko in Slavc, za njima pa še Luka na Kočevskem. Slavc je 19. decembra zapustil svoj rodni trop Slavnik.
Hubert Potočnik, ki volka spremlja z GPS telemetrije, nam je ta ponedeljek povedal, da se je Slavc prejšnji konec tedna s Tirolskega premaknil proti zahodu. Signal je prispel z območja Južne Tirolske v bližini znanega smučarskega središča Cortina d'Ampezzo. Luka je že večkrat prečkal slovensko-hrvaško mejo pri Prezidu, Vojko pa je »izginil« neznano kje in kako. »Telemetrijska ovratnica ima dva neodvisna sistema komuniciranja z raziskovalci, vsakega z ločenim virom napajanja, zato je verjetnost hkratne okvare obeh izjemno majhna, razen če se ovratnica močno poškoduje. Radijski signal smo poskušali najti tudi na letalskem preletu območja Vojkovega gibanja, a žal brez uspeha. Ne vemo, kaj se je z njim zgodilo,« pravi Skrbinšek.
Lepilo mozaika je dosedanje védenje o življenju volkov. »So monogamna vrsta, in če ni posega v populacijo oziroma če jih ne odstrelijo ali povozijo, potem par, ista samec in samica, ostaneta skupaj vse življenje. Trop je pravzaprav velika družina reproduktivnih samca in samice z nekaj generacijami potomcev, ki se običajno pri dveh letih začnejo osamosvajati in z disperzijo iskati svoj lastni teritorij in partnerja. Zaradi velikih posegov, smrtnosti se ob smrti člana reproduktivnega para včasih zgodi, da trop razpade, kar proti pričakovanjem lahko povzroči celo rast populacije, saj se v parjenje vključujejo tudi volkovi, ki bi še morali biti v rodnem tropu. Poleg tega funkcionalni trop z normalno socialno strukturo lažje lovi naravno hrano. Če strukturo tropa porušimo, se posamezni volkovi ločijo, sami pa težje ulovijo naravni plen. Zaradi tega se lahko poveča število škodnih dogodkov. V projektu smo tudi opazili, da zmeren odstrel nima vpliva na zmanjšanje škod. Toda v skupini ne nasprotujemo odstrelu, če je ta res nadzorovan in v okvirih, ki jih lahko populacija brez škode prenese, saj lahko pozitivno vpliva na ključni element za obstoj volka pri nas, toleranco ljudi,« še dodaja Skrbinšek.
Za vseslovensko sledenje je vse pripravljeno
Pred projektom SloWolf je bilo pri nas malo raziskav o volkovih. Število škodnih dogodkov je naraščalo, odnos lokalnega prebivalstva do volka je postajal vse bolj negativen, država pa se je s problemom spoprijela precej nespretno, z odškodninami, a brez reševanja težav. Odstrelne kvote so se določale na podlagi tedaj dostopnega, pomanjkljivega znanja.
»Zato smo se lotili projekta,« pravi Skrbinšek, »s katerim bi uredili dolgoročno upravljanje, varstvo in ohranitev populacije volka, po drugi strani pa izboljšali možnost njegovega sobivanja z ljudmi. Gradimo sliko in vpogled v populacijo postaja vse globlji. Do zdaj nas je najbolj zanimala številčnost. Ta je pomembna zlasti zato, da ustavimo razprave o njej. Vsakdo je doslej zagovarjal svojo predstavo o številu volkov, kar bi radi prekinili s trdnimi znanstvenimi dejstvi.«
Spremljanje volčje populacije na različne načine so zasnovali za tri zaporedna leta. »Za to zimo imamo vse pripravljeno za vseslovensko sledenje – organizacijo in ljudi, lovce, gozdarje in 600 prostovoljcev, ki se prijavijo tudi prek spleta. Sneg je že, čakamo na ugoden dan. Posneli bomo fotografijo stanja. S pomočjo genetike bomo izvedeli, kateri volkovi iz leta 2011 so preživeli. Če bo izginil reproduktivni, teritorialni volk, bomo vedeli, da je šlo najverjetneje za nezaznano smrtnost, morda krivolov. Izvedeli bomo, kateri so potomci naših tropov, koliko je imigracije. Če bodo izginili nereproduktivni, mladi volkovi, pa ne bomo vedeli, ali je šlo za smrtnost ali so se odselili.«
Tretje leto bodo sliko sestavili. »Če bomo katerega volka zgrešili v drugem letu, se bo morda ponovno pojavil v tretjem. Pridobiti hočemo čim več podatkov in izluščiti metode, ki bodo omogočile čim bolj racionalno dolgoročno spremljanje populacije. Pomembno je, in o tem bo v prihodnosti še veliko govora, da bomo s tako visoko ravnjo poznavanja populacije upravljanje, posege lahko določali na ravni tropa,« je prepričan Tomaž Skrbinšek.
