Vse več dokazov, da smo odlični v znanosti

Prejšnji mesec je minilo 13 let od ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), programa podpore projektov najodličnejših raziskovalcev, v katerem je imela Slovenija dolgo zelo skromen izkupiček. Lanski razpisi pa so prinesli preobrat. Najprej sta bila s prijavo projekta uspešna dva naša raziskovalca na začetku kariere, prejšnji teden so jima sledili še trije uveljavljeni znanstveniki: dr. Peter Križan in dr. Igor Muševič z Inštituta Jožefa Stefana ter dr. Matej Praprotnik s Kemijskega inštituta.



Evropski raziskovalni svet je namenjen podpori znanstvene odličnosti v EU in pridruženih članicah, a tudi privabljanju vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta. Zato pri dodelitvi podpor ni pomembna narodnost prijavljenih raziskovalcev, ti morajo svoje projekte le izvajati na kateri od evropskih raziskovalnih institucij.
 

Vsako leto štirje razpisi

ERC vsako leto objavi štiri razpise. Prvi, starting grant, je namenjen raziskovalcem, ki so doktorirali pred dvema do sedmimi leti, drugi, consolidator grant, tistim, ki še gradijo raziskovalno kariero in so doktorirali pred sedmimi do dvanajstimi leti, tretji je za uveljavljene raziskovalce (advanced grant), četrti, synergy grant, pa je namenjen projektom, v katerih koordinirano sodeluje več vodilnih raziskovalcev (od dva do štirje). Poleg teh temeljnih kategorij svet ponuja še finančno podporo za pot od inovacije do uporabne aplikacije za tiste dobitnike nagrad​ ERC, ki želijo razvijati svojo idejo. Dobila sta jo tudi že dva slovenska raziskovalca, dr. Dragan Mihailović in dr. Roman Jerala.


 

Delo Aerogel, kot pero lahek, prozoren material, ki ga uporabljajo tudi v japonskem trkalniku Belle II v Cukubi, kjer bo svoj projekt ERC razvijal dr. Peter Križan. Foto Arne Hodalič, Katja Bidovec, IJS

Sistemi podpore prijaviteljem

Kakšen je ključ uspešnosti v ERC, smo povprašali tri zadnje nagrajence. »Ideje za moj projekt so se oblikovale nekaj let, zadnjega pol leta so bile priprave bolj intenzivne, mesec dni pred prijavo pa sem se ukvarjal praktično samo s tem,« je povedal Peter Križan. Njegov inštitutski kolega Igor Muševič je poudaril, da so projekti ​ERC »administrativno najmanj, po pričakovani znanstveni vsebini pa najbolj zahtevni«, medtem ko so po besedah Mateja Praprotnika ti projekti ponavadi zelo tvegani, a obenem izvedljivi in omogočajo velik preboj na posameznem znanstvenem področju.

Zanimalo nas je še, kako sta jih pri prijavi podprla matični inštitut oziroma resorno ministrstvo. Križan je povedal, da so levji delež k uspehu projekta prispevali najožji sodelavci, a tudi obe instituciji, kjer se bo izvajal, IJS in Fakulteta za matematiko in fiziko. Muševič je pohvalil podporo IJS in ministrstva. Dejal je, da je inštitut pridobil sodelovanje odličnega zunanjega svetovalca, ki z delavnicami svetuje pri pripravi projektov​ ERC.



O vrednosti inštitutske in vladne podpore projektom veliko vesta tudi prva moža IJS in KI Jadran Lenarčič in Gregor Anderluh. Po Lenarčičevih besedah je država projekte ​ERC začela jemati resno tudi zato, ker je bila deležna marsikakšne kritike evropske komisije. Po njegovi oceni naša država ponuja nekaj dobrih instrumentov pri spodbujanju prijav in njihove kakovosti ter vzdržuje ustrezne mednarodne stike, na IJS pa so k temu dodali še nekaj spodbud in začeli identificirati potencialne prijavitelje.

Tudi po Anderluhovem mnenju je država naredila nekaj pravih potez. »Smo ena prvih držav, ki zainteresiranim raziskovalcem financiramo obisk pri izbranem dobitniku projekta​ ERC, kjer se kandidati lahko seznanijo z načinom dela in kakovostjo raziskav, ki sta potrebna za pripravo projekta. Na enem takšnih obiskov je bil tudi Matej Praprotnik.« Anderluh je poudaril še pomen nacionalnega financiranja tistih prijaviteljev projektov ERC, ki na razpisu sicer niso bili uspešni, a so dobili dovolj dobro oceno, da se lahko znova prijavijo. K uspehu na razpisih gotovo pripomore še to, da imajo na KI po direktorjevih besedah odlično projektno pisarno, uspešnim prijaviteljem dajo za eno plačo nagrade in dodatna sredstva za raziskave v času projekta.
 

​V ERC ugotavljajo, da sodimo med države, ki so v znanosti in raziskovanju naredile največji korak naprej. Foto Blaž Samec

Možnost za zaposlitev mladih

Pridobitev projekta za raziskovalce pomeni tudi velik prestiž in potrditev odličnega dela. Križan je opozoril, da je njegov projekt letos edini z obsežnega področja eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Muševič je povedal, da mu bo pridobitev projekta omogočila uresničitev idej, ki jih je razvijal zadnjih petnajst let. »Brez tega projekta ne bi bilo mogoče izpeljati tako zahtevnih temeljnih raziskav. Na odseku, ki ga vodim, je raziskovalna politika zasnovana predvsem na mladih raziskovalcih, ki so na IJS zaposleni v obdobju raziskav v okviru doktorskega dela. Zato se raziskovalna skupina zelo spreminja in je odvisna od projektov. S pridobitvijo projekta ERC je predvidena zaposlitev novih sodelavcev, tako da se bo skupina začasno zelo povečala.«



Tudi Praprotnik je zadovoljen, da bo za rešitev zahtevnega problema lahko razširil in oblikoval odlično raziskovalno skupino. »Zelo me veseli, da bom to lahko storil doma, v Sloveniji.«
 

Slovenska znanost napreduje

Po besedah Andreje Umek Venturini z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport statistika kaže slovenski napredek v ERC: »V 7. okvirnem programu EU (2007–2013) smo prejeli dva projekta​ ERC, v zdajšnjem Obzorju 2020 (2014–2020) pa že enajst in še ni končan. Tudi ERC ugotavlja, da sodimo med države, ki so naredile največji korak naprej.« Povedala je še, da je bil pred tremi leti delež pridobljenih projektov med vsemi prijavljenimi pri nas triodstoten, s čimer smo bili izenačeni z Malto in Poljsko in pred Hrvaško, Latvijo, Bolgarijo, Litvo, Romunijo, Slovaško In Srbijo. Pričakuje, da bodo po upoštevanju rezultatov zadnjega razpisa naši podatki boljši.