Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Moje najljubše orodje je mikrofon. Poleg »navadnega« mikrofona pogosto uporabljam hidrofon za živali pod vodo in ultrazvočni detektor, ki ima pritrjen mikrofon na paraboli. Tako so majhne vrste škržatov in tudi druge žuželke, ki se oglašajo v ultrazvoku, ne le postale slišne, temveč jih lahko slišimo, posnamemo in prepoznamo na veliko večje razdalje kot s prostim ušesom.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Kot kustos v muzeju predvsem skrbim za zbirke nevretenčarjev, nacionalne zakladnice dokumentirane biotske pestrosti. Prav tako skrbim za slovenski arhiv živalskih zvokov, katerega temeljni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Zbiramo pa tudi zvočna vzdušja v različnih življenjskih prostorih Slovenije. Raziskovalno delo je večinoma usmerjeno v bioakustiko pojočih škržadov v Evropi, Mali Aziji in Jugovzhodni Aziji. Del raziskovalnega časa namenim še zunanjim zajedavcem ptic in sesalcev ter v povezavi s tem ekologiji naravnih ciklov zoonoz (bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka).
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Dobro in slabo. Dobro je, da mi je uspelo skupaj s sodelavci dokončati in oddati obsežen članek o favni pojočih škržadov Bolgarije. Slabo pa, da mi je prepoved gibanja med občinami preprečila snemanje živalskih zvokov v času zmanjšanega prometa, sploh letalskega, ki je v običajnih razmerah zaradi hrupa v ozadju posnetkov kar velika težava. Konec maja se začne kratka sezona aktivnosti pojočih škržadov in v trenutni situaciji bo verjetno odpadlo vse načrtovano terensko delo v tujini. Zamaknil se je tudi začetek prvega monitoringa komarjev in peščenih muh v Sloveniji.
Zakaj imate radi znanost?
Terensko delo me je popeljalo v mnoge predele narave, ki jih drugače ne bi videl. V želji po čim boljšem posnetku sem zlezel v marsikateri grm, splezal na marsikatero drevo ali presedel skrit v zaklonu in opazoval prizore, ki jih sicer ne bi, in tako doživel veliko nepozabnih trenutkov v naravi. Obenem pa sem na potovanjih za živalmi in na znanstvenih konferencah srečal veliko zanimivih ljudi.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Narave iz moje mladosti že danes ni več. V kulturni krajini moje mladosti na Sorškem polju so živele jerebice in prepelice, zamenjale so jih na krompirjevih njivah gnezdeče pribe, danes pa tudi teh ni več. Upam, da mi bo s fascinacijo nad naravo ljudi uspelo prepričati, da je treba spremeniti odnos do nje, ali pa naša vrsta na planetu Zemlja ne bo preživela.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
V svojem poklicu sem združil kar nekaj konjičkov iz mladosti, opazovanje narave, fotografiranje, snemanje živalskih zvokov, tako da mi časa za kaj drugega ne ostane. Žal sem moral opustiti letalsko modelarstvo, glavo pa si bistrim z vrtnarjenjem.
Morda bi vas še zanimalo:
Le kaj bi brez mineralov
Žene nas tisto, česar ne vemo
V podatkih se skrivajo zakladi
Le kaj bi brez mineralov
Žene nas tisto, česar ne vemo
V podatkih se skrivajo zakladi
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Vedoželjnost, komunikativnost, vztrajnost in trdo delo.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Ugotovitev, kako človeka prepričati, naj začne živeti v sožitju z naravo.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Najnovejše raziskave kažejo, da na Marsu ni kompleksnega življenja. Še »marsovci«, legendarni zeleni možički z anteno na glavi, so se poskrili pred modernimi raziskovalnimi metodami. Zato me dolgotrajno potovanje tja ne mika.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
V bližnji prihodnosti na jedrsko energijo, pri čemer verjamem, da bo znanost rešila tudi problem radioaktivnih odpadkov. V daljni prihodnosti pa na fuzijo ali gorivne celice, ki so za zdaj še v domeni znanstvene fantastike, vendar upam, da se bo na tem področju kmalu zgodil znanstveni preboj.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Čeprav sem s Savom Brelihom na začetku svojega službovanja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije veliko sodeloval, si res želim, da bi imel priložnost vsaj še za eno kavo.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Knjigo Siddharthe Mukherjeeja Gen: intimna zgodovina. Od filmov karkoli od Davida Attenborougha ali Jacquesa Cousteauja, pa slovensko televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in radijsko Frekvenco X. Od spletnih strani bi se omejil na domače: na Metino listo, Kvarkadabro in Videolectures, pa tudi našo podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev www1.pms-lj.si/animalia/.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Zvok je valovanje, ki se širi po zraku, vodi ali trdni podlagi. In vse te medije so izkoristile tudi živali za sporazumevanje. Ljudem najbolj nepoznano je sporazumevanje po podlagi, kjer se pri členonožcih vibracije, ki nastanejo na različnih delih telesa, prenesejo v podlago (na primer pesek, prst ali na rastlinsko bilko), se širijo kot tresljaji podlage in jih nato predstavniki iste vrste zaznajo s slušnimi organi, ki so pretežno nameščeni v nogah. Zvočno sporazumevanje po podlagi, pa tudi v nam neslišnem ultrazvoku je zelo pestro in včasih zelo hrupno in mogoče je dobro, da ga ljudje ne slišimo v celoti.
–––
Dr. Tomi Trilar je doktor bioloških znanosti in vodja kustodiata za nevretenčarje in slovenskega arhiva živalskih zvokov v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Dr. Tomi Trilar je doktor bioloških znanosti in vodja kustodiata za nevretenčarje in slovenskega arhiva živalskih zvokov v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.